Varnostni svet bo razpravo nadaljeval v nedeljo. Po navedbah diplomatov bodo države članice VS razpravljale o dveh predlogih - o ameriškem in francoskem. Sedanji mandat UNMBIH se izteče v nedeljo ob polnoči, 1. julija pa uradno začne delovati Mednarodno kazensko sodišče.
Diplomati držav članic Varnostnega sveta ZN so v petek za zaprtimi vrati nadaljevali pogajanja o zahtevi ZDA, da vsi udeleženci mirovnih operacij ZN dobijo imuniteto pred morebitnim preganjanjem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki bo z Rimskim statutom ustanovljen 1. julija. "Ničesar nismo rešili. Razlike ostajajo," je izjavil ameriški predstavnik v ZN James Cunningham.
Različni diplomatski viri so potrdili, da je bilo predstavljenih več predlogov za izhod iz slepe ulice, vendar nobeden ni bil sprejemljiv za ZDA.
ZDA so že pretekli teden onemogočile podaljšanje misije UNMIBH za polletno obdobje, vendar so se članice VS uspele dogovoriti o kompromisnem podaljšanju za teden dni. Ameriški veleposlanik v VS John Negroponte je dejal, da obstaja možnost ameriškega veta na podaljšanje misije, ameriški vladni uradniki pa omenjajo tudi popoln ameriški umik iz vseh mirovnih operacij ZN in prenehanje plačevanja v proračun za mirovne operacije. VS se je v petek uspel dogovoriti o tem, da oddelek za mirovne operacije ZN zaprosi za oceno učinka umika ameriškega sodelovanja v BiH.
Tudi Francija in Velika Britanija sta tako kot celotna EU, ki je ratificirala statut ICC, na nasprotnem bregu. V 15-članskem VS je šest držav ratificiralo statut ICC, šest pa ga je podpisalo in ga namerava v kratkem ratificirati.
Britanski veleposlanik Jeremy Greenstock je dejal, da je ameriška zahteva nevarna, saj bo tako imenovanim odpadniškim državam in množičnim morilcem poslala sporočilo, da se nimajo česa bati, dokler ne bodo pristopili k ICC. Ta trenutek je sicer ogrožena mirovna misija v BiH, kjer sodeluje okrog 2500 mednarodnih policistov in drugih članov misije. Med njimi je 46 ameriških policistov, katerih sodelovanje je ključnega pomena za ameriško vojno proti terorizmu.
V primeru, da se resolucija o podaljšanju mandata ne sprejme, lahko ti začnejo pakirati kovčke, saj ne bo pravne podlage, da še naprej pomagajo pri obnovi države. Posredno je ogrožena tudi mirovna misija zveze NATO (SFOR), ki sicer ima formalno odobritev VS ZN, vendar deluje na podlagi dvostranskih pogodb članic zveze NATO z vlado Bosne in Hercegovine. Med 18.000 vojaki SFOR je okrog 2500 Američanov, katerih udeležba je ključnega pomena z logističnega, komunikacijskega in obveščevalnega vidika, najbolj pa političnega, saj ima SFOR zaradi Američanov posebno težo. V primeru, da VS ne podaljša mirovne misije, bo pod vprašaj postavljeno sodelovanje Nemčije in Nizozemske, katerih ustavi zahtevata sodelovanje v misijah, ki imajo potrditev ZN.