Več sto aktivistov in šolarjev si je za najnovejšo 'tarčo' protestov v Sydneyju izbralo sedež vladajoče stranke. Država se v zadnjih tednih sooča z obsežnimi gozdnimi požari.
Protestniki so nosili napise "zažigate našo prihodnosti". Protesti pa potekajo prav v času, ko je Sydney znova prekril oblak dima zaradi več sto požarov, ki že več tednov divjajo na jugovzhodu države, najhuje je prizadeta zvezna država Novi Južni Wales. Znanstveniki krivdo za to pripisujejo naraščajočim temperaturam in podnebnim spremembam – neobičajno suhe, vroče in vetrovne razmere ter suša namreč še dodatno 'spodbujajo' požare. Do sedaj je umrlo šest ljudi, uničenih je na stotine domov.
Pretekli teden si je avstralski premier Scott Morrison prislužil jezo podnebnih aktivistov, s tem ko je znova zavrnil povezavo med obsežnimi požari in podnebnimi spremembami ter hkrati zagovarjal svojo podporo industriji fosilnih goriv. Država s 25 milijoni prebivalcev velja za enega največjih izvoznikov premoga na svetu. "Namigi, da Avstralija, ki proizvede 1,3 odstotka globalnih toplogrednih plinov, neposredno vpliva na požare tu ali drugje po svetu, ne ustrezajo znanstvenim dokazom," je Morrison dejal pred dnevi.
"Neukrepanje naše vlade na področju podnebnih sprememb je močno spodbudilo požare," je za AFP dejala aktivistka Shiann Broderick. "Ljudje trpijo. Celotne skupnosti, kot je naša, so opustošene. In poletje se še niti ni začelo."
V več mestih so se mladi danes znova odzvali pozivu 16-letne podnebne aktivistke Grete Thunberg, pobudnice gibanja Petki za prihodnost, zbrali so se tudi v Melbournu and Tokiu: "Imam občutek krize, saj skorajda nikogar na Japonskem ne zanimajo podnebne spremembe," je za AFP dejala 19-letna študentka Mio Išida.
Prejšnji mesec se je na ulicah mest po vsem svetu zbralo skorajda milijon ljudi v valu "podnebnih štrajkov". Najnovejše demonstracije pa se odvijajo v tednu pred 12-dnevno podnebno konferenco Združenih narodov v Madridu, na kateri se bodo zbrali predstavniki 200 držav sveta. Konferenca se bo osredotočila na dokončno oblikovanje določil pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015.
Znanstveniki sicer opozarjajo, da prizadevanja omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija niso zadostna, emisije toplogrednih plinov pa so v porastu.
Po podatkih Združenih narodov so emisije lani dosegle rekordnih 5530 ton. Hkrati opozarjajo, da bi lahko, po trenutnih trendih, globalna temperatura do konca stoletja narasla za kar štiri stopinje Celzija, zaradi česar bi predeli Zemlje postali za človeka nenaseljivi.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.