Blic piše, da naj bi Mladićevo varstvo junija leta 1999 odobril načelnik jugoslovanskega generalštaba Nebojša Pavković, enoto pa so finančno podpirali posamezni bosanski Srbi. Srbska služba državne varnosti je 20. marca zahtevala, naj vojska razpusti specialno enoto. Nekdanjega vojaškega voditelja bosanskih Srbov, ki naj bi se skrival v Srbiji, tako varujeta le še dva telesna stražarja.
Ratko Mladić je pred haaškim sodiščem obtožen vojnih zločinov, storjenih na ozemlju BiH od 1992 do 1995, predvsem pa ga sodišče bremeni množičnih pobojev 8000 Muslimanov v Srebrenici poleti 1995. Za njim je bila razpisana mednarodna tiralica in nagrada v višini pet milijonov ameriških dolarjev. Beograjske oblasti so doslej zavračale možnost izročitve Mladića haaškemu sodišču. Lovci na glave so Mladića nameravali aretirati v nedeljo med obiskom groba njegove hčerke, vendar se na pokopališču ni pojavil.
Carla del Ponte poziva Beograd k sodelovanju
Glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je v pogovoru za pariški časnik Le Monde kritizirala oblasti v Beogradu, predvsem pa jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico. Del Pontejeva je obsodila "dejansko obstrukcijo" sodelovanja s haaškim sodiščem s strani jugoslovanskih oblasti.
Poleg tega je mednarodno skupnost pozvala, naj jugoslovanske oblasti z "raznimi sredstvi" prepriča v sodelovanje s sodiščem. Del Pontejeva je še ocenila, da bi oblasti v Beogradu lahko v vsakem trenutku aretirale nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov Ratka Mladiča, ki se bo njenih podatkih skriva v Srbiji.
Začeli premeščanje albanskih zapornikov
Srbske oblasti so v skladu z dogovorom med ZRJ in misijo ZN na Kosovu začele premeščati albanske zapornike iz zaporov v osrednji Srbiji na Kosovo. Iz zaporov iz Niša in Sremske Mitrovice so izpustili skupno 145 albanskih zapornikov, ki se v konvoju štirih avtobusov v spremstvu policije in pripadnikov Združenih narodov že peljejo proti Kosovu. Sporazum o premestitvi, ki bo 165 albanskim zapornikom omogočil, da odslužijo svojo kazen doma, je po večmesečnem pritisku mednarodne skupnosti v petek ratificiral srbski parlament. Kot so sporočili iz urada vodje misije UNMIK Michaela Steinerja, bodo že danes premestili vse zapornike.
Med zaporniki so številni, ki so se borili v vojni na Kosovu leta 1999 in so jih beograjske oblasti obsodile kot teroriste. Jugoslovanske enote so ob umiku iz pokrajine s seboj odpeljale tudi 2015 obsojenih Albancev, ki so jih zaprli v srbskih zaporih. Miloševićev režim je kmalu po koncu spopadov izpustil dve tretjini zapornikov, nove oblasti pa so po Miloševićevem padcu izpustile še nekaj sto zapornikov. Njihova premestitev je bila ena od zahtev ZDA, ki jih je morala ZRJ izpolniti, da bi lahko še naprej prejemala pomoč. Srbska vlada medtem od Združenih narodov pričakuje, da bo v zameno vrnitev omogočila tudi več desetim Srbom, ki se nahajajo v kosovskim zaporih.
Med 165 zaporniki, ki so jih danes začeli premeščati, jih je 82 obsojenih zaradi oboroženega upora in terorizma, 83 pa za druge zločine, večinoma kraje in tihotapljenje.
