Pred nizozemskim sodiščem v Haagu so se danes zaključila predhodna zaslišanja prič, s katerimi želijo ugotoviti morebitno odgovornost nizozemskih modrih čelad pri pokolu v Srebrenici leta 1995.
Kot zadnji je pričal nekdanji nizozemski obrambni minister Joris Voorhoeve, ki je tako kot njegovi predhodniki zatrdil, da ga je srbska evakuacija bosanskih Muslimanov iz Srebrenice "presenetila". To je potrdilo še pet drugih zaslišanih na sodišču v Haagu. "Ves svet je bil presenečen, ko je 50 avtobusov prispelo v enklavo, medtem ko so se Združeni narodi še trudili z organizacijo tako velike operacije," je pojasnil Voorhoeve.
Potem ko so bosanski Srbi 11. julija 1995 zavzeli Srebrenico, je več tisoč muslimanskih beguncev iskalo zaščito pri nizozemskih modrih čeladah v Potočarih. Nizozemska je bila takrat v okviru ZN pristojna za varovanje muslimanske enklave Srebrenica na vzhodu BiH. Po padcu enklave v srbske roke so ZN skušali organizirati evakuacijo beguncev, ker je poveljnik vojske bosanskih Srbov Ratko Mladić že zagotovil avtobuse, je vojska bosanskih Srbov začela z evakuacijo. Moške so ločili od žensk in otrok, nato pa skoraj 8000 muslimanskih moških in fantov pobili.
Na predhodnem zaslišanju na nizozemskem sodišču, na katerem so zaslišali sedem nekdanjih nizozemskih vojaških in političnih predstavnikov, želijo ugotoviti morebitno odgovornost nizozemskih modrih čelad pri pokolu, s tem pa, ali lahko svojci žrtev pokola tožijo Nizozemsko. "Na zaslišanju smo zbrali dovolj dokazov za naš dosje, o morebitni vložitvi obtožnice pa se bomo odločili sredi julija," je povedala odvetnica svojcev žrtev Liesbeth Zegveld. Skupni element vseh izpovedi zaslišanih je bila sicer trditev, da so bile nizozemske enote presenečene nad srbskim napadom na enklavo in nad hitrostjo, s katero je Mladić organiziral evakuacijo Muslimanov.
Kot je pojasnila pravna strokovnjakinja Heikelina Verrijn Stuart, morajo odvetniki svojcev žrtev pokola v Srebrenici za morebitno tožbo proti Nizozemski dokazati, da je država prekršila dogovorjeno politiko ZN do enklave in evakuacije beguncev. "To je prvi takšen primer na Nizozemskem in lahko postane precedens v svetovnem merilu, če bo dejansko šel pred sodišče," je dodala.
11. julija letos bo minilo natanko deset let od pokola v Srebrenici, ki velja za najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni. To je tudi edini dogodek med vojno v BiH (1992-1995), ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obravnava kot genocid. Glavna odgovorna, Ratko Mladić kot nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov in Radovan Karađić kot nekdanji politični vodja bosanskih Srbov, sta še vedno na prostosti.
Resolucija o Srebrenici buri duhove
Predstavniški dom parlamenta BiH zaradi nasprotovanja poslancev iz Republike srbske ni uspel sprejeti dveh resolucij o pokolu v Srebrenici. Predloga resolucij so podprle vse poslanske skupine v parlamentu, z izjemo vseh poslancev iz Republike srbske, ki so nasprotovali temu, da se pokol v Srebrenici označi za genocid.
Prvo predlagano besedilo je bilo enako kot resolucija o Srebrenici, ki jo je v minulih dneh sprejel ameriški kongres – gre za priznanje, da se je zgodil pokol, drugo pa je vsebovalo obsodbo pokola in zahtevo po kaznovanju odgovornih.
Beograjski dnevnik Večernje novosti pa je danes objavil seznam 3287 Srbov, ki naj bi jih med vojno v BiH v Srebrenici in okolici ubile muslimanske sile. Najmlajša žrtev naj bi imela devet let, najstarejša pa 92. Seznam so sestavili t.i. Odbor družin žrtev vojne, Zveza taboriščnikov in borčevska organizacija Republike srbske.
Večernji list je še poročal, da bodo v Bratuncu blizu Srebrenice priredili slovesnost v spomin na te žrtve. Slovesnost bo 12. julija, le dan po slovesnosti v spomin na 10. obletnico pokola bosanskih Muslimanov v Srebrenici. Kot je znano, so muslimanske sile iz Srebrenice v letih od 1992 do 1995 izvedle več napadov na okoliške srbske vasi, najbolj krvav pa je bil 7. januarja 1993 v vasi Kravica, ko naj bi ubili 46 srbskih civilistov.
