V času, ko se je z orožjem odpravil v gejevski klub Pulse, je bil Omar Mateen aktiven na družbenem omrežju Facebook. Na njem se je jezil nad "umazanim zahodom", ZDA pa obtožil smrti nedolžnih žena in otrok ter izrekel svojo zvestobo vodji Daeša (IS). Zahteval je tudi konec bombardiranja Islamske države (IS) s strani ZDA in Rusije.
Mateen naj bi pred napadom po spletu iskal ključne besede "Pulse Orlando" in "streljanje", v svoji zadnji objavi na Facebooku pa je opozoril, da se bodo "v prihodnjih dneh v ZDA zvrstili napadi IS", je razvidno iz pisma senatnega odbora za domovinsko varnost.
Ameriška vlada sicer nima nobenih informacij, da je bil Mateen povezan s terorističnimi organizacijami. Za zdaj kaže, da se je s tem le širokoustil.
Ameriške oblasti so vodstvo Facebooka zaprosile za podrobnejše informacije o Mateenovi aktivnosti na družbenem omrežju v preteklosti. Z 29-letnikom naj bi sicer povezovali pet Facebook profilov.
FBI je javnost zaprosil za pomoč pri rekonstrukciji dogodkov in morebitnih razlogih, ki so 29-letnega Američana afganistanskih korenin pripeljali do tega grozljivega dejanja. Še vedno pa analizirajo tudi podatke iz morilčevega mobilnega telefona, ter skušajo ugotoviti, kaj je počel preden se je odpravil na triurni morilski pohod. S pomočjo lokacije telefona so tako ugotovili, da je nekaj ur pred napadom obiskal restavracijo ter Disney World.
Preiskovalci sicer zaslišujejo tudi več ljudi, ki so bili v stiku z njim. FBI in tožilci sicer nočejo komentirati vprašanj o tem, ali se pripravlja obtožnica proti njegovi drugi ženi, 30-letni Američanki Noor Salman, ki naj bi ga peljala v klub. Salmanova je povedala, da je moža skušala prepričati naj ne izvrši napada, vendar pa policije ni poklicala. Agent FBI Ron Hopper je novinarjem povedal, da je prehitro za kakršnekoli sklepe.
Mateen nastopal v dokumentarcu
Strelec iz Orlanda je pred leti delal kot varnostnik podjetja G4S na prizorišču naftnega razlitja Britanski naftni koncern (BP) v Mehiškem zalivu. Takrat so ga ustvarjalci dokumentarnega filma "The Big Fix", ki je poročal o odstranjevanju ekološke katastrofe, ujeli v kamero.
V posnetku skrite kamere Mateen cinično govori o ljudeh, ki kujejo dobičke na katastrofah. "Nikomur ni mar. Vsi so tukaj samo zaradi zaslužka. Upajo, da bo izteklo še več nafte in da se bo pritožilo še več ljudi, tako da bodo še imeli delo. Želijo si, da bi se zgodilo še več takšnih nesreč," je dejal. V podjetju G4S so potrdili, da je na posnetku res Mateen, ki je leta 2010 več mesecev delal na prizorišču naftnega razlitja. Kasneje je 29-letnik delal kot vratar v eni od varovanih sosesk na Floridi.
Obama na čustvenem obisku Orlanda
Ameriški predsednik Barack Obama je danes pripotoval v Orlando, kjer ne bo imel govora, ampak se bo v dvorani Amway center srečal s sorodniki žrtev nedeljskega pokola, policisti in reševalci ter preživelimi, njegov obisk pa je namenjen izrazu solidarnosti z Orlandom in celotno LGBT skupnostjo.
S seboj je pripeljal republikanskega senatorja Marca Rubia, ki ga je med tekmo za republikansko predsedniško nominacijo ostro napadal. Politiziranje je poleg Rubia na stran dal tudi republikanski guverner Floride Rick Scott, ki doslej prav tako še ni našel ničesar pozitivnega v Obami. Takšne tragedije so v ZDA tradicionalno čas, da se politične razlike in zmerjanja začasno odložijo na stran, vendar v ZDA doslej še ni bilo predsedniškega kandidata, kot je Trump.
Pokol v Orlandu je letošnje leto že naredil rekordno po številu umorov homoseksualcev iz sovraštva. Lani je bilo po ZDA vsega skupaj 24 umorov iz sovraštva, od tega 67 odstotkov zaradi spolne pripadnosti. Samo v Orlandu jih je bilo letos 49.
Napad se je zgodil v nedeljo zgodaj zjutraj po lokalnem času, ko je Mateen vstopil v gejevski klub, ki ga je pogosto obiskoval, čeprav naj bi sovražil homoseksualce, in začel streljati z avtomatsko puško in pištolo. Ranil je tudi 53 ljudi, preden so tri ure po začetku pobijanja v klub vdrli policisti in ga ubili.
