IAEA: Tokio naj razširi evakuacijsko cono

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) pravi, da stopnja sevanja v vasi Iitate, ki je od poškodovane jedrske elektrarne v Fukušimi oddaljena 40 kilometrov, presega stopnjo, ob kateri agencija priporoča evakuacijo. Zato so Tokiu predlagali, da spet oceni nevarnost, ki jo predstavljajo izmerjene količine, in naj razmislijo o ukrepanju.

''Japoncem smo svetovali, naj previdno ocenijo situacijo, oni pa so nakazali, da ocenjevanje že poteka,'' je dejal Denis Flory, namestnik generalnega direktorja IAEA.

Japonska vlada pravi, da je treba razmisliti o razširitvi evakuacijske cone, a iz izjav predstavnika vlade Jukia Edana ni mogoče sklepati, da je to dejansko pripravljena storiti.

''V tem trenutku nimamo razlogov za prepričanje, da bo sevanje vplivalo na zdravje ljudi. Pozorno moramo spremljati situacijo in ugotoviti, ali je stopnja sevanja konstantno visoka,'' je na tiskovni konferenci dejal Edano.

Premier Naoto Kan je zaradi vztrajanja pri prvotni evakuacijski coni tarča hudih kritik japonske opozicije.

Japonska vlada je prebivalcem, ki živijo v pasu med 20- in 30-kilometrskima obročema okoli elektrarne, svetovala, naj ostanejo v notranjosti svojih domov, ni pa jim ukazala, da se morajo izseliti.

Radioaktivnost morja stalno večja

Mednarodna agencija za jedrsko energijo pravi, da vrednost radioaktivnega joda v morski vodi v bližini elektrarne sedaj 4385-krat presega zakonsko dovoljeno vrednost, zaradi česar obstaja možnost, da radiacija kontinuirano izteka v morje. Vrednost radioaktivnega joda v morski vodi nekaj sto metrov od elektrarne je bila sicer še v sredo 3355-krat višja od običajne.

Skrb zaradi širjenja radioaktivnega onesnaženja izven meja Japonske je spet narasla, potem ko so v Singapurju v zelju iz Japonske namerili devetkrat večjo stopnjo sevanja od dovoljene, medtem ko so iz Združenih držav prišla poročila o ''malenkostnem'' povečanju radioaktivnega sevanja v vzorcih mleka, odvzetih na obali Združenih držav.

Ameriška agencija za nadzor hrane in zdravil (FDA) je sporočila, da so ''taka odkritja pričakovana v prihodnjih dneh, a so daleč pod stopnjo tveganja za javno zdravje ter za zdravje dojenčkov in otrok''.

Sevanje so zaznali tudi v številčno poseljenih vzhodnih, severnih in južnih regijah Kitajske. Ob tem pa kitajska vlada miri, da količina radioaktivnosti predstavlja le tisočino sevanja, ki bi ga bil človek deležen med 2000-kilometrskim poletom z letalom.

Kontaminacija mleka je bila v preteklosti po nesreči v černobilski jedrski elektrarni eden glavnih razlogov za obolevanje za rakom ščitnice.

Med črpanjem in zalivanjem 

Delavci v jedrski elektrarni si prizadevajo vzpostaviti kontrolo nad poškodovanimi reaktorji, strokovnjaki za jedrsko energijo pa pravijo, da odsotnost stalnega hladilnega sistema onemogoča napore, s katerimi si pogumni tehniki in inženirji prizadevajo ohladiti gorivne palice.

Največji izziv predstavlja črpanje radioaktivne morske vode, ki poplavlja kletne prostore v reaktorjih številka ena, dva in tri. Morska voda prav tako onemogoča priključitev elektrike na hladilne črpalke oziroma njihovo trajno in nemoteno delovanje.

Posebno kritičen je drugi reaktor, ki močno seva. Sevanje v vodi in zraku okoli reaktorja trenutno presega 1000 milisivertov na uro, kar je največ od začetka krize v Fukušimi. Japonski varnostni standard je sicer 250 milisivertov na leto. To najverjetneje pomeni, da stranski produkti delnega taljenja reaktorske sredice prehajajo v vodo.

Zalivanje gorivnih palic z morsko vodo je v okolici elektrarne kontaminiralo morsko vodo, prav tako pa otežuje ponovno vzpostavitev internega hladilnega sistema elektrarne.

''Gotovo sedaj obstaja navzkrižje med prizadevanjem ohladiti reaktorje in upravljanjem s kontaminirano odpadno vodo, ki nastaja pri ohlajanju,'' pravi Ed Lyman, jedrski znanstvenik iz Unije zaskrbljenih znanstvenikov, ameriške organizacije, ki se zavzema za varno in odgovorno rabo jedrske energije.

Japonske oblasti medtem še vedno iščejo odgovor, kam skladiščiti radioaktivno vodo, ki se nabira v prostorih s turbinami in zunanjih jaških. Po zadnjih podatkih se je samo v slednjih nabralo že prek 13.000 ton vode, medtem ko količina vse radioaktivne vode ni znana.

Pomoč je Japonski pri reševanju težav ponudilo že več držav. ZDA pošiljajo na Japonsko posebne vojaške robote, ki so jih že uporabili na bojiščih v Afganistanu in Iraku. Poleg robotov v Fukušimi že uporabljajo vojaška brezpilotna letala, ki so opremljena s posebnim radarjem in elektrooptičnim sistemom.

Francoska jedrska družba Areva, ki je v preteklosti že sodelovala s tokijskim elektropodjetjem pri odstranjevanju reaktorskega goriva, pa je na Japonsko poslala pet svojih strokovnjakov. Tehnično pomoč pošiljata tudi Južna Koreja in Kitajska. Slednja bo na Japonsko poslala posebno betonsko črpalko v vrednosti 80 milijonov ameriških dolarjev.

Več deset tisoč kmetov in ribičev, ki so bili evakuirani iz domov v bližini poškodovane elektrarne, se sooča z možnostjo, ki postaja zmerom bolj realna: možnostjo, da se nikoli ne bodo mogli vrniti na svoje domove.

Novi sumi o neodgovornosti Tepca

Ameriški Wall Street Journal piše, da so bili načrti za primer nesreče v Fukušimi povsem neustrezni.

Kot navaja ameriški časnik, so načrti za ukrepanje v primeru nesreče, ki jih je za Fukušimo pripravil operater Tepco, zaskrbljujoče neprimerni. V nuklearki so imeli na primer le en satelitski telefon in ena nosila, načrti za primer jedrske nesreče pa niso predvidevali pomoči gasilcev iz Tokia niti nacionalne vojske niti ameriške opreme, čeprav se je ta ob tokratni nesreči izkazala za nujno in so jo tudi uporabili.

Po pisanju Wall Street Journala se je Tepco pri pripravi načrtov osredotočil le na manjše nesreče, o nesrečah velikih razsežnosti, kot je tokratna, pa sploh ni razmišljal. Da načrt za ukrepanje v primeru nesreč "ni deloval" in da si niso predstavljali "nečesa tako velikega", je za časnik potrdil tudi neimenovan bivši predstavnik Tepca.

Tepco je bil sicer v preteklosti že večkrat tarča kritik zaradi neustreznega ravnanja. Med drugim je leta 2002 priznal, da je ponarejal varnostna poročila o svojih nuklearkah, zaradi česar so začasno zaprli vseh 17 njegovih parnovodnih reaktorjev, vključno s Fukušimo.

Leta 2007 je potres paraliziral Tepcovo nuklearko Kašivazaki Kariva, največjo na svetu, pri čemer je ušlo precej več radioaktivnega sevanja, kot so sprva priznali. Tepco je pozneje priznal, da je podcenjeval potencialni vpliv potresa na elektrarno.

Japonska je včeraj vsem svojim 55 delujočim jedrskim elektrarnam ukazala nadgradnjo varnostnih sistemov, kar je prvo posredno priznanje, da so bili ti v času potresa neustrezni.

Sarkozy prvi svetovni voditelj, ki je po katastrofalnem potresu obiskal Japonsko

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je danes prispel v Tokio na pogovore z japonskim premierjem Naotom Kanom, katerih osrednja tema bo jedrska kriza na Japonskem. Gre za prvi obisk kakega tujega voditelja v tej državi, potem ko sta jo 11. marca prizadela uničujoč potres in cunami, ki sta med drugim poškodovala nuklearko v Fukušimi.

Sarkozy je v govoru na francoskem veleposlaništvu v Tokiu pozval k srečanju jedrskih regulatorjev iz držav članic skupine G20. "Pozivamo neodvisne organe držav članic G20, da se sestanejo, po možnosti v Parizu, in opredelijo mednarodne jedrske varnostne standarde" za elektrarne, je dejal Sarkozy. Kot je dodal, je "povsem nenormalno", da ti standardi še ne obstajajo.

Slovenj Gradec za pobrateno japonsko mesto zbral 10.000 dolarjev

Slovenj Gradec je za odpravo posledic potresa v pobratenem japonskem mestu Mjoko zbral 10.000 ameriških dolarjev (dobrih 7000 evrov), so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Slovensko veleposlaništvo v Tokiu, ki želi spodbuditi tovrstne akcije, se je za pomoč že zahvalilo.

Slovensko veleposlaništvo poskuša spodbuditi in povezati podobne akcije v Sloveniji, med drugim tudi med slovenskimi podjetji. Tako je tudi slovensko visokotehnološko podjetje Xlab vsem japonskim podjetjem omogočilo brezplačno uporabo svojih programskih rešitev za delo in sestanke na daljavo, so še sporočili z MZZ.

V uničujočem potresu in cunamiju, ki sta Japonsko prizadela 11. marca, je umrlo več kot 10.000 ljudi, več kot 17.000 jih še vedno pogrešajo. Škodo pa japonske oblasti ocenjujejo na okoli 300 milijard evrov.

Slovenska vlada se je že teden dni po potresu odločila, da bo Japonski preko Rdečega križa namenila 150.000 evrov pomoči.