Tujina

Morski konjički, ki jih Kitajci uporabljajo kot naravno viagro, ogroženi

Hongkong, 10. 06. 2019 17.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Morski biologi so začeli opozarjati na ogroženost morskih konjičkov. Poleg kitajske tradicionalne medicine, ki verjame v njihovo zdravilno moč – pomagali naj bi pri astmi in impotenci – jih ogroža tudi ribiška industrija, saj so pogosto nedolžne žrtve vlečnih mrež.

Raziskovalce morskega življenja skrbi ogroženost morskih konjičkov, ki jih je iz leta v leto manj. Sarah Foster, vodja projekta Morski konjiček na Univerzi Britanske Kolumbije v Kanadi, je dejala, da je analiza podatkov o svetovni menjavi pokazala, da so dve tretjini vseh morskih konjičkov med letoma 2004 in 2017 uvozili v Hongkong. Poročilo Svetovnega sklada za naravo je pokazalo, da njihova priljubljenost narašča tudi na Kitajskem, v Tajvanu in Indoneziji.

Medtem ko nihče ne pozna natančnega števila še živečih morskih konjičkov, strokovnjaki pravijo, da so ogroženi. Težava ni le v intenzivni uporabi teh rib v kitajski medicini, temveč tudi v tem, da so za preučevanje zelo zahtevne živali, saj so nekateri konjički manjši od treh centimetrov, prav tako pa lahko spremenijo barvo, ko se morajo zaščititi. Fosterjeva je dejala, da letno ulovijo okoli 37 milijonov morskih konjičkov, in čeprav obstajajo regulacije za njihovo zaščito, je tihotapljenje velik problem. V zadnjih petnajstih letih je svetovna populacija teh živali upadla za 30 do 50 odstotkov.

Morski konjički so sicer iz roda rib žarkoplavutaric, čeprav se na prvi pogled razlikujejo od večine drugih rib. Nenavadno je tudi, da so samci tisti, ki zanosijo. Leta 2002 so bili uvrščeni na seznam zaščitenih divjih živali, zato se je razcvetel črni trg.

V kitajski tradicionalni medicini verjamejo, da morski konjički delujejo kot naravna viagra. Prvi zapisi o njihovi ne ravno najbolj tradicionalni uporabi so se pojavili že 700 let pred našim štetjem, a Lixing Lao, direktor šole kitajske medicine v Hongkongu, pravi, da so jih v zdravstvene namene izkoriščali že pred tem. "Kot pravi kitajska medicina, je morski konjiček zelo hranljiv, telesu pa daje več energije," razlaga Lao. Posušeni morski konjički se v kombinaciji z nekaj drugimi zelišči uporabljajo za zdravljenje astme in impotence. Lao poudarja, da sicer ni znanstvenih dokazov za njihove zdravilne učinke, saj niso izvedli nobenih kliničnih študij. 

V kitajski tradicionalni medicini so prepričani v zdravilne moči kitajskih konjičkov.
V kitajski tradicionalni medicini so prepričani v zdravilne moči kitajskih konjičkov. FOTO: Dreamstime

Hongkong je največje svetovno središče posušenih živali, ki jih uporabljajo v zdravstvene namene. V mestu uporabljajo mešanico zahodnjaške in tradicionalne kitajske medicine, leta 2017 je bilo registriranih 7425 zdravnikov, ki prakticirajo zgolj slednjo. Tržna cena morskega konjička je 40 hongkonških dolarjev, kar je okoli štiri evre in pol. Prodajalec v Šeung Wanu je za CNN dejal, da morske konjičke kupujejo predvsem moški, starejši od 50 let.

Ker so morski konjički uvrščeni na seznam zaščitenih živali, se je razcvetel črni trg. Hongkonške oblasti hočejo odločno zaustaviti ilegalni uvoz – leta 2018 so zasegli 45 pošiljk, kar je pomenilo okoli 175.000 morskih konjičkov. Najstrožja kazen, ki jo je dobil tihotapec, je bila štiri mesece zapora.

Ribiška industrija kot največja grožnja morskim konjičkom

Čeprav zahteve kitajske tradicionalne medicine dodatno podžigajo potrebo po morskih konjičkih, bi bili še vedno ogroženi, tudi če bi se to končalo. "Največji problem je ribiška industrija," razlaga Fosterjeva. Ribiči morskih konjičkov sicer načrtno ne lovijo, a zaradi njihove majhnosti so včasih nedolžne žrtve, ki se ujamejo v vlečne ribiške mreže.

Neregulirana ribiška industrija je največja grožnja za morske konjičke.
Neregulirana ribiška industrija je največja grožnja za morske konjičke. FOTO: Thinkstock

Lov z vlečno mrežo je razširjen predvsem v Afriki, Južni Ameriki, vzhodni in jugovzhodni Aziji, razlaga Fosterjeva, in dodaja, da je prav v jugovzhodni Aziji morskih konjičkov največ. Ker se ribiči zavedajo njihove dragocenosti, jih prebirajo iz mrež in prodajo naprej. Fosterjeva poudarja, da je ključno prepovedati lov z vlečnimi ribiškimi mrežami v določenih delih oceanov.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Justiceiscoming81
11. 06. 2019 12.45
+3
Glede na disfunkcionalne lastnosti azijcev mi je čudno da se sploh lahko razmnožujejo, glede na to da jemljejo use živo, da bi jim tiste mini hrenovke sploh stale pokonc...
rozalinda
10. 06. 2019 19.12
+6
Kot da jih ne bi bilo že dovolj, če ne celo preveč, oni posegajo še po neštetih "afrodiziakih"... Uboge živali, ki morajo umreti popolnoma po nepotrebnem.
Patiana
10. 06. 2019 18.16
+13
Sam, da jim omeniš, da zdravijo impotenco, pa požrejo vse!