Moški, ki je v Gradcu moril z avtomobilom, pred sojenjem: Videl sem vojno, Avstrijke me niso marale ... Jaz sem žrtev!

Prihodnji teden naj bi se pri sosedih začelo sojenje Alenu R., ki je lani v Gradcu s hitrostjo približno 100 kilometrov na uro namerno zapeljal v peš cono, pri tem pa ubil tri ljudi, 36 jih je ranil. Med ubitimi je bil tudi 4-letni fantek.

Medtem ko je za družinami leto žalovanja, so preiskovalci v tem času opravili temeljito preiskavo primera, še posebej veliko dela so imeli psihiatri. Alen R. je namreč takoj po dogodku začel trditi, da je med napadom "v glavi slišal glasove in je bežal pred Turki".

O njihovih ugotovitvah in izjavah osumljenca v tem času so se pred začetkom procesa razpisali pri avstrijskem krone.at.

Kot pišejo, Alen R. trdi, da se je lanski 20. junij začel povsem običajno. Zbudil se je nenaspan, ker je prejšnji večer še dolgo v noč brskal po spletu, nato je zajtrkoval kruh s salamo in govoril s starši. Ko je 27-letnik okoli desetih sedel v očetov avto, naj bi se odpravil na zmenek z dekletom, ki ga je spoznal na spletnem portalu za zmenke. Namesto tega je sledil morilski pohod.

Preiskovalci so prepričani – Alen R. usodnega dne ni bil dogovorjen z nikomer. Si je neznanko zavestno izmislil za potrebe zgodbe ali je nastala v njegovi glavi in je verjel, da je resnična? Ali res trpi za shizofrenijo, kot menita dva psihiatra, ki ju je na pogovor z njim poslalo sodišče? Ali pa se morda le pretvarja, da bi bila kazen za njegov zločin nižja? Končni  odgovor bodo iskali na sodišču.

Alen, ki se je v Bosni in Hercegovini rodil leta 1989, leta 1993 pa je njegova družina zaradi vojne zapustila domovino, pravi, da je zaradi podob vojne, ki jih je videl kot otrok, globoko travmatiziran.

Psihiatrom je povedal, da se je v Avstriji, v okolju, kjer je bil edini tujec, počutil samega. Sprva se je še igral s fanti iz soseščine, nato dneve večinoma preživljal tako, da je igral igrice. Dejal je, da so ga imeli starši radi, tudi med seboj naj bi se starši dobro razumeli. Sosedje sicer pravijo drugače. Policistom so dejali, da se jim je "fant smilil, saj naj bi bili odnosi v družini peklenski".

Ko se je družina leta 2003 preselila v novo vas, naj bi se jih tam bali, vaščani pa so preiskovalcem povedali, da so gledali, kako je Alen odraščal v agresivnega in jeznega mladeniča, ki je kljub precej visokemu IQ ponavljal dva šolska razreda.

Alen danes trdi, da mu avstrijska družba nikoli ni zares dala priložnosti. Potem ko je opravil računovodski tečaj, je delal in bil odpuščen pri 11 delodajalcih zaradi vpadljivega in motečega vedenja.

Slabo mu je šlo tudi v odnosih z ženskami. "Avstrijke me niso marale," je povedal v pogovorih s preiskovalci. Zato je dekle iskal v BiH in jo tudi našel. A ko se je preselila k njemu v Avstrijo, imela sta tudi dva otroka, je po nekaj letih trpinčenja pobegnila v varno hišo. Alen naj bi namreč postajal vse bolj jezen na svet, saj mu je šlo slabo tako zasebno kot poslovno, da bi se "počutil bolje", pa je igral nasilne videoigre in pretepal ženo.

Na vprašanje, ali se čuti odgovornega za poklicne neuspehe, razpad zakona in kriminalno dejanje, je dejal: "Jaz sem žrtev." Obžalovanja za smrt nedolžnih ljudi ne čuti.