Milan Martić, nekdanji predsednik republike Srbske krajine na Hrvaškem, je zjutraj skupaj nekdanjim generalom Miletom Mrkšićem z rednim Jatovim letom je iz Beograda odpotoval na Nizozemsko, kjer sta na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v obtožena vojnih zločinov. Martić je obtožen, ker je maja 1995 ukazal bombardiranje Zagreba, Mrkšića pa haaška obtožnica bremeni vojnih zločinov v Vukovarju, zlasti za umor 200-ih ljudi na obrobju mesta leta 1991.
Jugoslovanskemu pravosodnemu ministrstvu se je za prostovoljno predajo haaškemu sodišču sicer javilo šest od 23 obtožencev, poleg Martića in Mrkšića še Dragoljub Ojdanić, Momčilo Gruban in Nikola Šainović, ki so v Haag že odpotovali, ter Vladimir Kovačević. Martić in Mrkšić sta zadnja iz vrste jugoslovanskih haaških obtožencev, ki sta se oblastem prostovoljno predala.
Martić ne bo pričal proti Miloševiću
"Nisem kriv, v Haag odhajam, da bi se boril za resnico mojega ljudstva. V Haag odhajam ponosno in če je mednarodno sodišče pravično, se bom vrnil," je pred odhodom v Haag na letališču v Beogradu dejal Martić. Martić se je odločil, da se bo prostovoljno predal haaškemu sodišču, potem ko je jugoslovanska vlada pred časom k temu pozvala vse haaške obtožence. Nekdanji vodja hrvaški Srbov, je nedavno izjavil, da kljub temu, da je Slobodan Milošević izdal hrvaške Srbe, ne bo pričal proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku.
Obtožnica proti Martiću je bila na haaškem sodišču vložena julija 1995. Obtožen je, da je 2. in 3. maja 1995 ukazal obstreljevanje Zagreba z raketami vrste orkan s kasetnim polnjenjem. V obstreljevanju središča Zagreba, poslopij hrvaškega obrambnega ministrstva in policije, je bilo ubitih pet ljudi, ranjenih pa 20. Med dokazi proti Martiću je tudi njegova televizijska izjava, da bo v odgovor na napad hrvaške vojske v Slavoniji, v katerem je bilo ubitih 400 ljudi, ukazal bombardiranje Zagreba, Siska in Karlovca.
Obtožnica ga bremeni, da je "zavestno in namerno ukazal nezakonit napad na civilno prebivalstvo in posamezne civiliste v Zagrebu" ter da ni sprejel "nujnih in razumnih ukrepov za preprečitev napada niti ni kaznoval njegovih storilcev". Pred odhodom "v ilegalo" je Martić sicer napovedal, da bo "veliko mrtvih", če ga bodo skušali aretirati.
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je nedavno napovedala, da bo tožilstvo ob Martićevem prihodu v Haag predložilo novo razširjeno obtožnico proti njemu za ostale zločine, ki so bili storjeni v času srbske agresije na Hrvaškem.
Mrkšić je bil poveljnik Vojske Republike Srbske krajine
Mileta Mrkšića, pripadnika t.i. vukovarske trojke, obtožnica haaškega sodišča bremeni zločinov ob obleganju Vukovarja leta 1991, vložena pa je bila že 9. novembra 1995. Mrkšić je bil polkovnik JLA in poveljnik gardne brigade, po zavzetju Vukovarja pa je dobil čin generala in je pozneje postal poveljnik vojske t.i. Republike Srbske krajine na Hrvaškem. Pred njegovo napovedjo predaje je bilo slišati, da je hudo bolan in da se zdravi na vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Člana vukovarske trojke sta še Miroslav Radić in Veselin Šljivančanin.
IMF odobril nadaljnje posojilo ZRJ
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v ponedeljek ZRJ odobril nadaljnje posojilo v višini 64 milijonov dolarjev, ki ga bo ZRJ lahko črpala od torka. Glavni namen posojila, ki je sicer del že junija lani odobrenega in 829 milijonov dolarjev vrednega kredita, je pomagati tej državi pri izpeljavi gospodarskih reform vse do leta 2005, do katerega bo ZRJ tudi prejemala posojila. Guverner Narodne banke Jugoslavije (NBJ) Mlađan Dinkić pa je v povezavi z IMF v ponedeljek dejal, da bo sklad v naslednjih nekaj dneh obvestil vse države, da je dinar postal konvertibilna valuta.
