So Rusi v Belo hišo spravili svojega agenta ali gre zgolj za lov na čarovnice?

Posebni tožilec Robert Mueller je naposled le oddal svoje končno poročilo ameriškemu pravosodnemu ministru Williamu Barru. Potek preiskave je vztrajno držal za zaprtimi vrati, v javnost je tako 'pricurljalo' izredno malo informacij, a veliko bolj zgovorne so bile same obtožnice. Njegova ekipa je do sedaj vložila obtožnice proti 37 posameznikom in podjetjem, med njimi proti nekaterim najtesnejšim Trumpovim sodelavcem. 

A glavno vprašanje je ostalo neodgovorjeno, odgovor nanj pa mrzlično čaka vsa ameriška javnost. Ali je sodelovanje med Trumpovo kampanjo in Rusijo segalo vse do vrha, do samega predsednika Donalda Trumpa? Ta vztraja, da sodelovanja oziroma t. i. 'collusion' ni bilo. A tudi če končno Mullerjevo poročilo direktno ne poveže Trumpa z ruskim vpletanjem, lahko že zgolj na podlagi dosedanjih Muellerjevih obtožnic trdimo, da so se znotraj Trumpove kampanje odvijale nekatere, milo rečeno, sporne zadeve. Posebna preiskovalna ekipa je z vrsto obtožnic in priznanj krivde že sestavila zapleteno zgodbo, polno stikov in povezav kampanje in Trumpovih tesnih sodelavcev z Rusijo in njenimi agenti. Zgodbo, kako so ruski agenti zbirali informacije o ameriškem političnem procesu in sprožili propagandno kampanjo na družbenih omrežjih, z namenom vplivanja na volilni proces v korist Trumpa. V nekaterih obtožnicah pa se omenja tudi t. i. 'Posameznik 1'. Poimenovanje naj bi se nanašalo prav na Trumpa. 

Bomo sploh izvedeli podrobnosti poročila? 

Demokrati upajo, da bo končno poročilo tisti škandal, ki bo končno odnesel Trumpa, drugi ugibajo, ali je preiskava zajela tudi njegovo družino, še posebej zeta Jareda Kushnerja in sina Donalda Trumpa Jr. Že mesece se tako omenja možnost 'impeachmenta' oziroma odstranitve predsednika s položaja. A to je vendarle politični proces, republikanci, ki ostajajo zvesti predsedniku, držijo večino v ameriškem senatu, glede impeachmenta pa niso enotni niti znotraj demokratske stranke. 

Drugo glavno vprašanje, ki se sedaj zastavlja, pa je, ali bo poročilo sploh dostopno za javnost. Vsaj določeni deli poročila naj bi bili namreč zaradi 'zaupnosti informacij' za javnost nedostopni, Trumpova administracija pa bi lahko v tajnosti zadržala kar celotno poročilo.

Ali je v "interesu javnosti", da se Muellerjevo poročilo objavi, odloča pravosodni minister Barr, ki mu je posebni tožilec tudi predal poročilo. Prav preiskava ruske afere je bila glavna tema potrditvenega zaslišanja Barra pred pristojnim senatnim odborom, demokrati so že takrat želeli obljubo, da bo poročilo objavljeno za javnost, in tudi sedaj zahtevajo, da se poročilo objavi v celoti. Barr medtem zatrjuje, da "ostaja zavezan čim večji transparentnosti", ključne povzetke poročila pa naj bi že ta konec tedna predstavil kongresu. 

Je v Ovalni pisarni ruski agent?

A nekaj je že dolgo popolnoma jasno – Rusija se je vpletala v ameriške predsedniške volitve leta 2016 z namenom izvolitve Donalda Trumpa. To so potrdile tudi vse ameriške obveščevalne agencije. Rusi naj bi to počeli skozi širjenje lažnih novic (še posebej na družbenih omrežjih, kot je Facebook) ter s kibernetskimi napadi, med drugim so ruski hekerji vdrli v strežnike vodstva demokratske stranke, informacije pa so zatem končale na WikiLeaksu, in to tik pred začetkom nacionalne konvencije demokratske stranke v Philadelphii.

Januarja 2017 je nato Donald Trump zaprisegel kot 45. predsednik Združenih držav Amerike, sumi o sodelovanju njegove kampanje z Rusi ter celo govorice, da imajo Američani v Ovalni pisarni 'ruskega agenta', pa so postajali vedno glasnejši. Postalo je jasno, da je FBI že v času predvolilne predsedniške kampanje vodil preiskavo o vmešavanju Rusije in morebitnem sodelovanju s Trumpovo ekipo. 

Trump je dvome o svoji nedolžnosti vzbujal tudi z lastnimi dejanji, hvaljenjem ruskega predsednika Vladimirja Putina, srečanji z njim zgolj ob prisotnosti ruskega prevajalca, najbolj pa je odmevalo, ko se je na tiskovni konferenci v Helsinkih, kljub jasnim informacijam lastnih obveščevalnih agencij, postavil na Putinovo stran in dejal, da ne vidi razloga, zakaj bi se Rusija vpletala v ameriške volitve, ter da mu je Putin zagotovil, da se to ni zgodilo. 

Je z odpustitvijo Comeya oviral preiskavo? 

Nato pa je iznenada odjeknila novica – Trump je odpustil direktorja FBI Jamesa Comeya, uradno zaradi "izgube zaupanja", a Trumpu se je v intervjuju nato zareklo in priznal je, da ga je odpustil zaradi preiskave ruskega vmešavanja v volitve.

Kasneje istega meseca je Comey, preko svojega znanca, univerzitetnega profesorja, v javnost spravil novico, da si je dejal zapiske svojih srečanj s predsednikom, iz katerih je razvidno, da ga je Trump prosil, naj konča preiskavo takratnega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna. In takoj se je začelo zastavljati vprašanje, ali je Trump s tem oviral preiskavo? 

17. maja je nato namestnik pravosodnega ministra ZDA Rod Rosenstein imenoval nekdanjega direktorja FBI Roberta Muellerja za posebnega tožilca v preiskavi ruske afere – z argumentom, da je v interesu ameriške javnosti, da preiskavo vodi neodvisna oseba. Trumpov pravosodni minister Jeff Sessions se je že pred tem iz preiskave izločil, saj je tudi sam med zaslišanji v kongresu (prikladno) pozabil omeniti svoja srečanja z ruskim veleposlanikom Sergejem Kislijakom.

In že kmalu so začele padati prve obtožnice

Kot najbolj sporna oseba nove administracije v Beli hiši se je kmalu uveljavil prav Flynn, ki je moral 13. februarja odstopiti s položaja, kasneje pa je priznal, da je lagal agentom FBI glede stikov z Rusi pred in po volitvah 2016 ter začel sodelovati z Muellerjevo ekipo: "Obtoženi je dal informacije iz prve roke o vsebini in kontekstu interakcij med rusko vlado in tranzicijsko ekipo," so ob tem zapisali. 

Flynn svojih povezav in stikov, med drugim je decembra 2015 sedel zraven Putina med slavnostno večerjo, na kateri so slavili 10. obletnico Russia Today, za kar naj bi prejel 45.000 ameriških dolarjev, ni razkril. Izkazalo se je tudi, da so imeli v zadnjih mesecih kampanje Flynn in drugi sodelavci 18 pogovorov z ruskimi agenti. Ameriški tajni agenti pa so že poleti 2016 zasledili pogovore Rusov o tem, kako bi lahko najbolje v svojo korist izkoristili Flynna in Manaforta, decembra 2016 pa je Flynn z ruskim veleposlanikom govoril o ameriških sankcijah proti Moskvi.

Le nekaj dni po Trumpovi zaprisegi, je takratna državna tožilka Sally Yates opozorila Belo hišo glede Flynna in njegovih stikov z ruskimi operativci, a Trumpova administracija ni storila ničesar. Po odstopu se je moral marca registrirati kot tuji agent. Decembra je nato priznal laganje FBI in ob tem izdal, da so tesni sodelavci znotraj kampanje, med njimi tudi Jared Kushner, vedeli za njegovo sporno delovanje. 

V javnosti je nato odmevala aretacija nekdanjega vodje Trumpove kampanje Paula Manaforta, razkrite so bile njegove tesne povezave z ruskimi in proruskimi ukrajinskimi politiki, njegova dolga zgodovina nelegalnega dela za proruske interese ter dolgovi do ruskih oligarhov. 

30. oktobra 2018 je Mueller vložil obtožnico v 25 točkah, Manafort je bil skupaj z njegovim nekdanjim poslovnim partnerjem Rickom Gatesom obtožen "zarote proti Združenim državam Amerike", pranja denarja in lobiranja v tujini. Obtožena naj bi v tujini skrila več milijonov, ki sta jih zaslužila z delom za Viktorja Janukoviča in njegovo prorusko stranko. Prvo sojenje se je končalo z obsodilno sodbo, spoznan je bil za krivega finančnih poneverb in davčnih utaj. 

Da bi se izognil drugemu sojenju, je Manafort nato septembra lani priznal zaroto za oviranje pravosodja, lobiranje in delovanje za ukrajinsko vlado v ZDA brez zahtevane registracije ter da je skušal v konservativnih medijih širiti laži o uradniku vlade Baracka Obame kot sovražniku Judov, da ga odstrani, ker je bil podpornik Timošenkove in sklenil dogovor za sodelovanje z Muellerjem. Slednjega je nato prekršil z laganjem Muellerju in njegovi ekipi, zato je posebni tožilec zanj zahteval do 24 let zapora. Na koncu je bil obsojen na 47 mesecev zapora zaradi bančne prevare in davčnih utaj ter nato še na dodatnih 43 mesecev zaradi neprijavljenega lobiranja in delovanja za tuje interese v ZDA. 

Je največ razkril Trumpov dolgoletni odvetnik? 

Dolgoletni Trumpov osebni odvetnik, njegov 'fikser', znan po svoji slepi zvestobi ameriškemu predsedniku, ki je nekoč dejal, da bi zanj prestregel celo kroglo. Tudi on je sodeloval z Muellerjevo ekipo. 

Avgusta 2018 je Michael Cohen priznal krivdo za davčno prevaro v povezavi z svojimi posli, da je kongresu lagal o Trumpovih poslih za postavitev stolpnice oziroma hotela v Moskvi, s plačili ženskam, ki so imele afere s Trumpom, najbolj znana je porno igralka Stormy Daniels, pa je kršil zvezno volilno zakonodajo o financiranju kampanj. Po aretaciji ga je Trump začel označevati za lažnivca in "šibko osebo", demokrati pa so Cohena uspeli prepričati v javno pričanje pred kongresom, v katerem je med drugim nekdanjega šefa označil za rasista in prevaranta, ki ni nikoli dejansko verjel, da lahko zmaga na volitvah. Priznal je, da je po Trumpovih navodilih grozil ljudem, pa tudi, da je ameriški predsednik vedel za sporno srečanje njegovega sina z rusko pravnico poleti 2016, ki naj bi predala negativne informacije o Hillary Clinton. 

Filmska aretacija 66-letnega političnega stratega, ki velja za velikega oboževalca Richarda Nixona

Ni bilo glasnejšega zagovornika Donalda Trumpa, ki je že vse od časa predvolilne kampanje pridno hodil po medijskih hišah, zagovarjal Trumpa in njegove poteze ter vztrajno zatrjeval, da je Muellerjeva preiskava lov na čarovnice in zarota demokratov.

Januarja 2019 je bil Roger Stone nato v skorajda filmski akciji aretiran na svojem domu in obtožen, da je po naročilu "visokega uradnika Trumpove kampanje" poskušal od Wikileaksa pridobiti elektronsko pošto, ki bi škodovala Hillary Clinton, in ki so jo z demokratskih računalnikov pokradli ruski hekerji. Pri tem naj bi komuniciral z ustanoviteljem Wikileaksa Julianom Assangeom, a Stone trdi, da so bili stiki zakoniti. Prav o svojih stikih z Assangeom naj bi lagal kongresnemu odboru, zatem pa naj bi skušal tudi vplivati na priče, ki bi njegovo zgodbo lahko postavile na laž. 

Ne samo Trumpovi sodelavci, pred Muellerjem niso bili varni niti Rusi 

16. februarja 2018 je Muellerjeva ekipa vložila obtožnice proti 13 ruskim državljanom in trem ruskim podjetjem, obtoženi so "zarotništva, z namenom vplivati na politični in volilni proces v ZDA", zaroto pa naj bi kovali že od leta 2014. Obtoženi so se pretvarjali za ameriške državljane ter na družbenih omrežjih ustvarjali lažne profile, širili negativne in tudi lažne podatke o Hillary Clinton ter republikanskih protikandidatih Trumpa, organizirali so celo predvolilna zborovanja, njihov namen pa je bil tudi, da vzbudijo dvom v pravičnost ameriškega volilnega sistema.

Eno od obtoženih podjetij, Internet Research Firm, ki se ukvarja z ustvarjanjem javnega mnenja na internetu, naj bi proti ZDA sprožilo pravo "informacijsko vojno", finančna sredstva pa naj bi med drugim prispevala podjetja, povezana z Jevgenijem Prigožinom, poslovnežem, ki je tesno povezan s Putinom. Nekateri od Rusov naj bi bili v kontaktu z "nenamernimi posamezniki, povezanimi s Trumpovo kampanjo".

Julija je nato sledila še obtožnica proti 12 članom ruske vojaške obveščevalne službe GRU. Vodili naj bi dejavnosti spletnih hekerjev pod imenoma Guccifer in DCLeaks, ti pa naj bi bili tisti, ki so vdrli v strežnike demokratske stranke in odbora za kongresne volitve, ukradli informacije ter jih širili po internetu. 

Muellerjeva preiskava ruske afere se je morda res končala, a vprašanje vpletanja in sodelovanja Trumpove kampanje je v prvi vrsti tudi politično vprašanje, ki se bo nadaljevalo in stopnjevalo, tudi po zaključku preiskave. Že po oddaji poročila se je odprla nova fronta med republikanci in demokrati - ali objaviti poročilo za javnost ali ne. Mnogi se sprašujejo tudi, ali bodo vsi vpleteni sploh sprejeli zaključke preiskave, ne glede na to, kakšni bodo.

Pri tem pa je treba poudariti tudi, da je Muellerjeva preiskava zgolj ena izmed številnih, ki lahko skrbijo Trumpa. Po mnenju poznavalcev bi bila zanj lahko veliko bolj usodna preiskava tožilcev zvezne države New York, za katero omejitve preiskave posebnega tožilca ne veljajo, osredotočajo pa se na Trumpovo poslovanje in poslovanje njegove organizacije.