Pojasnil je še, da so talibani v boju z ameriškimi silami utrpeli bistveno manj izgub, kot trdijo v ZDA. "Utrpeli smo minimalne izgube in smo še naprej sposobni za boj," je dejal mula Omar, ki je bil sicer od leta 1996 do 2001 vodja talibanskega režima v Afganistanu. Mula Omar naj bi z ruskim časnikom komuniciral prek posrednikov v Afganistanu, odgovoril pa je na vprašanja, ki so mu jih zastavil že zgodaj spomladi. "Sveta vojna se je komaj začela," je dejal Omar.
Z mulo Omarjem so govorili tudi o vodji teroristične mreže Al Kaida. "Osama nam je pomagal v vojni proti Rusom in nas ne bo zapustil tudi sedaj," je o njem dejal vodja talibanov.
Podatkov o tem, kje se zadržuje, vodja talibanov ni dal. Potem, ko so koalicijske sile pod vodstvom ZDA decembra lani zavzele Kandahar na jugu Afganistana, se je izgubila vsaka sled za mulo Omarjem, ki ga iščeta tako ameriška kot začasna afganistanska vlada.
Je Nemec sirskega porekla vpeljal vodjo septembrskih napadov?
Nemški državljan sirskega porekla Mohamed Haidar Zammar naj bi po pisanju ameriškega časnika Washington Post v teroristično organizacijo Al Kaida v Hamburgu vpeljal glavnega atentatorja septembrskih terorističnih napadov v ZDA Mohammeda Atto. Zammar naj bi Atto in ostale ugrabitelje ameriških letal med septembrskimi napadi, ki so živeli v Hamburgu, seznanil z radikalnim islamom, še dodaja časnik, ki se sklicuje na ameriške in nemške preiskovalce. 41-letni Zammar pa naj bi si izobrazbo pridobil v centrih za urjenje Al Kaide v Afganistanu.
"Zammar igra osrednjo vlogo," je časopis povzel besede nekega ameriškega vladnega predstavnika. Zammar naj bi bil po poročanju Washington Posta domnevno v priporu v ZDA. "Zammar se ne potika okrog," je še dejal neimenovani predstavnik, ki pa natančnejših podatkov ni navedel. Zammarjeva družina, ki živi v Nemčiji, ga pogreša od oktobra lani, ko naj bi se iz Hamburga odpravil v Maroko. Zammarja so po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra v Hamburgu zaslišali in ga zaradi nezadostnih dokazov izpustili, še navaja časnik.
Strmoglavilo ameriško vojaško letalo
Kmalu po vzletu je na vzhodu Afganistana strmoglavilo ameriško vojaško štirimotorno propelersko letalo MC-130 Combat Talon. Poročila o žrtvah na letalu, na katerem naj bi bilo med 10 ljudi, še ni. Kakih 45 milijonov dolarjev vredno letalo je strmoglavilo v okolici Gardeza, kakih 130 kilometrov jugozahodno od Kabula. Letalo je bilo posebej opremljeno za nočno delovanje.
Prav tako ni poročil ali je strmoglavljenje povzročil sovražni napad, saj na tem področju mednarodne sile še vedno preganjajo ostanke talibanov in pripadnikov Al Kaide.