Multinacionalka Cerkev d. o. o: kaj čaka novega upravljavca bogate družbe z 1,2 milijarde strank

Kljub torej ne ravno slabemu stanju pa je Cerkev na dan, ko se začenjajo volitve novega papeža, torej direktorja te multinacionalke, v vse prej kot zavidljivem položaju, piše The Economist.

Med kandidati, ki jih imajo na voljo, morajo namreč v resnici izbrati kriznega menedžerja. Njegov predhodnik, odstopljeni Benedikt XVI. to pač ni bil. Spopadanje s škandali, ki pretresajo Cerkev mu ni šlo od rok, pa tudi sam je zanetil nekaj hude krvi, na primer, ko je preklical odlok o izključitvi britanskega škofa Richarda Williamsona iz Cerkve, čeprav je vedel, da je Williamson zanikal holokavst.

Njegovi glavni težavi sta bili po mnenju Economista, da je bil za zahtevno nalogo prestar. Ko je bil imenovan, je štel 78 let, danes jih ima 85. Namesto kriznega upravljanja pa mu je šlo bolje od rok pastoralno delo. Čeprav je seveda pomembno, Cerkev trenutno potrebuje predvsem velikega vodjo, ki bi jo lahko reformiral.

Benedikt je sicer nekaj temeljev za te reforme položil. Že sama odločitev, da se prostovoljno upokoji, kaže na to, da je papeštvo jemal kot službo, ki zahteva vso energijo. In kot dober direktor je precenil, da on ni več oseba, ki to svojemu podjetju lahko nudi.

Kardinalom je s tem dal tudi več svobode pri imenovanju novega papeža. Izberejo lahko mlajšega kandidata, vedoč, da je možna omejitev mandata, ali starejšega kandidata, ki pa se ne bo več čutil obvezanega, da umre v pisarni.

Če se odstop Benedikta XVI. zdi radikalna poteza, je jasno, da bo moral biti njegov naslednik še bolj radikalen. Pa naj gre za "jedro podjetja", "blagovno znamko" ali "stranke".
Še najbolj pomemben bo njegov odnos do spolnih škandalov.

Delno gre za teološko vprašanje. Cerkev bi namreč privabila veliko nove delovne sile, če ne bi vztrajala pri tem, da so duhovniki izključno moški, ki morajo živeti v celibatu. Ker pa število vernikov v liberalnem svetu upada, raste pa v tradicionalnih deželah, od novega papeža ni pričakovati, da bi dovolil ženske duhovnice ali poročene duhovnike.

Še vedno pa bi se lahko od zasebnega sektorja naučil česa o delovni sili, menijo pri Economistu.

Za začetek, da je treba neposlušne delavce kaznovati, namesto ščititi za vsako ceno. Najbolj uspešna podjetja namreč izjemno hitro zamenjajo sumljive kadre.

Naslednji nasvet bi bil, da je ugled najpomembnejša lastnina, ki jo ima podjetje. Zato je treba določiti stroga etična načela, se jih dosledno držati, kršitelje pa izločiti.

Tretji pa, da je treba prihodnost skrbno načrtovati. Najuspešnejša podjetja imajo podrobne strateške sestanke enkrat letno. Ne le enkrat ali dvakrat na stoletje.

Jedro cerkvenega delovanja je seveda duhovna oskrba strank. Kljub temu se Cerkev večinoma ukvarja z bolj zemeljskimi posli. Če šole in bolnišnice vsekakor lahko uvrstimo med izvrševanje Jezusove volje, pa je bolj vprašljivo vodenje hišne banke, katere bankomati imajo kot edini na svetu navodila v latinščini. Ali pa upravljanje z velikim nepremičninskim portfeljem. Velika podjetja, kot na primer IBM ali Ford, seveda tudi poznajo "obrobne dejavnosti". A se z njimi ukvarjajo ločeno od osnovne dejavnosti. Če bi jim sledila tudi Cerkev, bi bila v svoji osnovni dejavnosti najbrž bolj uspešna.

Najhitreje rastoči trgi Cerkve so države v razvoju. V saharski Afriki je število vernikov iz milijona leta 1910 naraslo na 171 milijonov ali 16 odstotkov. V azijsko-pacifiški regiji iz 14 milijonov na 131 milijonov. Nasprotno pa je v Evropi s 65 odstotkov leta 1910 padlo na 24 odstotkov.

Kljub temu Cerkev ostaja usmerjena v Evropo. "Odprtost" pa pomeni, da so šele po 456 letih prekršili pravilo italijanskega papeže, a tudi nasledniki so bili Evropejci. Poleg tega 75 od 140 kardinalov živi v Rimu. Poletna papeška rezidenca je prav tako v skoraj neposredni soseščini Vatikana.

Izvolitev neevropskega papeža bi bila tokrat torej na mestu. Uspešna multinacionalna podjetja so znana po močnih izpostavah, Economist za bolj učinkovito delovanje Cerkvi zato predlaga selitev določenih služb, kot so službe za nadzor nad delom misijonarjev ali službe za razvoj, v druge dele sveta. Ne le, da bi to v te ustanove prineslo sveže ideje, zamajalo bi tudi svet spletk, ki vlada za zidovi Vatikana.

Nekaj sprememb pa bo cerkev potrebovala tudi na področju marketinga, menijo analitiki. Uspeh v Latinski Ameriki ni samoumeven. Po zaslugi bolj agresivnih ver pa je tudi tam število katolikov padlo na 72 odstotkov.

Nekateri tamkajšnji duhovniki se zato za promocijo katoliške vere poslužujejo organizacije zabavnih maš na nogometnih stadionih, česar pa v Rimu ne cenijo preveč. Med drugim se papež Benedikt XVI. ob obisku Brazilije ni želel srečati s karizmatičnim duhovnikom Marcelom Rossijem, ki je prodal 12 milijonov CD-jev.