To je sporočil predsednik poslanske zbornice Lubomir Zaoralek. Klaus je prejel 113 glasov poslancev poslanske zbornice in senata, njegov tekmec Pithart le 84, kar 84 poslancev pa je oddalo neveljavne glasove. Za izvolitev bi kandidat potreboval večino glasov navzočih poslancev in senatorjev, to je 141. Češka poslanska zbornica in senat bosta tako morala ponoviti celotne volitve, znova s tremi krogi, datum novih volitev pa zaenkrat še ni znan.
V Pragi se je že dopoldne začela skupna seja obeh domov češkega parlamenta - poslanske zbornice in senata, na kateri naj bi izvolili novega predsednika države. Ta bi nasledil dosedanjega predsednika Vaclava Havla, ki je bil na čelo države izvoljen dvakrat zaporedoma, leta 1993 in leta 1998, iz ustavnopravnih razlogov pa ne more tretjič kandidirati.
V prvem krogu nihče od štirih kandidatov ni dobil absolutne večine. Največ glasov sta dobila Vaclav Klaus in Petr Pithart, ki sta se zato pomerila v drugem krogu. Klaus je prejel 61 od 200 glasov poslancev poslanske zbornice in 31 od 81 glasov senatorjev, njegov tekmec v drugem krogu Pithart pa je dobil 35 glasov senatorjev in 20 glasov poslancev. V prvem krogu sta bila izločena kandidat vladajočih socialdemokratov (ČSSD), nekdanji pravosodni minister Jaroslav Bureš, ter kandidat komunistov (KSČM), nestrankarski pravnik Miroslav Krizenecky.
V drugem krogu pa ne Klaus ne Pithart nista dobila potrebne večine tako navzočih poslancev kot tudi navzočih senatorjev. Klaus je prejel večino glasov v poslanski zbornici; s 77 glasovi proti 46 od 200 je premagal predsednika senata Pitharta, ki pa je dobil večino v senatu. Zanj je glasovalo 43 od 81 senatorjev, za Klausa pa 32.
Na plenarnem zasedanju poslanske zbornice in senata so se odločili, da bodo tudi tretji krog predsedniških volitev izvedli še danes, vendar pa tudi ta ni uspel. Zato bo sedaj potrebno ponoviti celotne volitve, znova s tremi glasovanji, na katerih lahko nastopijo dosedanji in novi kandidati. Ustava za te nove volitve sicer ne predpisuje roka, vendar če novih volitev ne bodo izvedli pred 2. februarjem, bo Češka nekaj časa brez predsednika, saj takrat sedanjemu predsedniku Vaclavu Havlu v vsakem primeru poteče mandat. V tem primeru bi predsedniške naloge opravljala premier Vladimir Špidla in predsednik poslanske zbornice Zaoralek.
