Rasmussen je kraljico Margareto II., ki mu je podelila mandat za sestavo nove vlade, že obvestil o uspešno zaključenih pogajanjih za sestavo nove vlade. Povedal je še, da vladni program podpira tudi desničarska populistična Stranka danskega ljudstva.
"Vladni program je dober in zagotavlja več svoboščin posamezniku v družbi ter odraža liberalne in konservativne politične ideje," je povedal bodoči premier, katerega stranka ima v parlamentu 56 poslancev, konservativci pa 20. Liberalno-konservativna koalicija v 179-članskem folketingu sicer nima večine, vendar Rasmussen računa na podporo Stranke danskega ljudstva, ki je na volitvah dobila 22 poslanskih mandatov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Rasmussen je po imenovanju za mandatarja vlade sicer zagotovil, da med Danci ni ksenofobije in da nova vlada na področju migracij ne bo uvajala zakonov, ki bi bili v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in človekovimi pravicami. Voditeljica Stranke danskega ljudstva Pia Kjaersgaad pa je na drugi strani izrazila prepričanje, da se bo njena stranka lahko pogajala pri vprašanju strožje imigracijske politike in višjih kazni za nasilne zločine.
Na volitvah 20. novembra je v parlament uspelo vstopiti osmim strankam, štiri poslanska mesta pa že tako pripadajo predstavnikom čezmorskih ozemljih Grenlandije in Ferskih otokov. Med poslanci v folketingu je prvič tudi Danec tujega porekla. To je 37-letni Naser Hader sirsko-palestinskega porekla, ki se je na Dansko preselil, ko je bil star enajst let, za vstop v parlament pa se je potegoval na listi radikalne stranke. Volilna udeležba je bila 87-odstotna. Štirje milijoni volilnih upravičencev so izbirali poslance med 984 kandidati desetih strank. Poslanci so imenovani za štiri leta.
