Na eni strani čestitke, na drugi jeza opozicije in pozivi k razpustitvi parlamenta

"VMRO-DPMNE zahteva razpustitev parlamenta in sklic predčasnih volitev, skupaj s predsedniškimi," ki naj bi bile predvidoma spomladi, je dejal vodja do lani vladajoče stranke Hristijan Mickoski.

Ocenil je, da bo konservativna stranka, ki je pred nastopom vlade socialdemokrata Zorana Zaeva vlado vodila več kot deset let, na volitvah zmagala. "Narod se bo izjasnil, kakšno Makedonijo želi. Severno Makedonijo, ki je ponižana in zavita v črnino, ali ponosno, napredno in spoštovano Makedonijo," je dejal v parlamentu po potrditvi spremembe ustave.

Poudaril je, da so bile ustavne spremembe izglasovane v nasprotju z ustavo z uporabo nasilja, groženj in izsiljevanj. Podporo ustavnim spremembam je označil za izdajo. Zagotovil je, da bodo storili vse za popravo te krivice, a o konkretnih ukrepih ni govoril, poroča makedonska televizija Telma.

Spremembo ustave je sobranje podprlo z več kot dvotretjinsko večino 81 glasov od skupno 120 poslancev. Poslanci VMRO-DPMNE so zasedanje bojkotirali, spremembe pa je podprlo osem njenih nekdanjih poslancev, ki so že prej podprli sporazum in imajo svojo poslansko skupino. Do glasovanja je prišlo šele po tem, ko je premier Zaev po dveh dneh pogovorov z majhno opozicijsko albansko stranko Besa dosegel dogovor glede njenih zahtev. Stranka je podporo pogojevala z vrsto zahtev, ki naj bi potrdile večetnični značaj države. Ena najbolj spornih je bila tista o izbrisu zapisa iz ustave, da so državljani Republike Severne Makedonije Makedonci. Glede tega so našli kompromis in vlada se je zavezala, da bo na vprašanja dogovorila z dodatnimi zakoni, tudi o osebnih izkaznicah.

Čestitke iz EU in Nata

Potrditev ustavnih dopolnil so v petek že pozdravili grški premier, Evropska unija in Nato. Oglasil se je tudi ameriški veleposlanik v Skopju Jess Baily, ki je dejal, da ZDA z nestrpnostjo čakajo na to, kdaj bodo izrekli dobrodošlico Republiki Severni Makedoniji kot 30. članici Nata. Izpostavil je zgodovinski pomen odločitve.

Korak so pozdravili tudi v Berlinu. Nemški zunanji minister Heiko Maas je izrazil pričakovanje, da bo grški parlament ratificiral sporazum o imenu Makedonije in da bo ta kmalu zatem postalo članica Nata in začela pristopne pogovore z EU. Pohvalil je izjemna prizadevanja vlad obeh držav, predvsem pa premierjev, da so dosegli sporazum o rešitvi spora, ki državi razdvaja že 27 let. Njihov uspeh je označil za opogumljajoče sporočilo za celotno regijo.

Kot pomemben prispevek k stabilnosti v regiji je sprejem sprememb ustave pozdravil tudi generalni sekretar Sveta Evrope Torbjorn Jagland.

Oglasil se je tudi dolgoletni posrednik Združenih narodov v sporu Matthew Nimetz, ki je pozdravil "zadnje korake sobranja proti uresničitvi sporazuma", kot tudi demokratičnost procesa. Potrdil je zavezanost ZN nadaljnjemu delu s stranema pri reševanju razlik s ciljem uresničitve sporazuma, navaja Mia.

Odločitev poslancev podravil tudi kosovski predsednik Thaci

Korak so pozdravile tudi oblasti na Kosovu. Kosovski predsednik Hasim Thaci je izpostavil, da ni šlo ne za lahko niti priljubljeno, vendar pravilno odločitev poslancev, s katero so presegli interese strank v dobro države in njenih državljanov. "Skopje in Atene pomagajo celotnemu Zahodnemu Balkanu, da vstopi v novo obdobje miru, sprave in integracije v EU in Nato. Sedaj smo mi na vrsti - končen dogovor med Kosovom in Srbijo," je tvitnil.

Cipras napovedal, da bo glasovanje potekalo v roku desetih dni

Sporazum je po 13 letih zastoja zaradi blokade Aten zaradi imena severne sosede odprl pot Makedoniji v EU in Nato. Z EU naj bi po uveljavitvi sporazuma Skopje pristopna pogajanja začel predvidoma junija 2019. Odprl mu je tudi vrata v Nato, saj je deset let po izpolnitvi pogojev za članstvo oktobra lani vendarle začelo pristopne pogovore.

Spremembe ustave so bile potrebne zaradi spremembe imena države v skladu s sporazumom v Severno Makedonijo. Z ratifikacijo sporazuma v grškem parlamentu bo sporazum stopil v veljavo. Zaev, ki je vodenje vlade prevzel maja 2017, sedaj čaka na grškega kolega Aleksisa Ciprasa, da izpolni svoj del obveznosti iz sporazuma, ki sta ga sklenila junija lani.

Cipras, ki je potrditev ustavnih sprememb v sobranju v petek pozdravil, je ob tem tudi napovedal, da bo glasovanje o sporazumu, če bo vse v redu, v parlamentu potekalo v desetih dneh. Pričakovati je sicer težave, tudi ker sporazuma ne podpira stranka Anel, desničarska koalicijska partnerka Sirize grškega premierja. Grčija naj bi v skladu s sporazumom po njegovi uveljavitvi nato odpravila ovire za članstvo Makedonije v Natu in EU.

'Grški poslanci bodo prepoznali zgodovinski pomen sporazuma'

Zaev je na današnji novinarski konferenci v Skopju izrazil prepričanje, da bodo skupaj s prijateljico Grčijo zavrnili izolacijo in nerazumevanje ter da bodo grški poslanci "prepoznali zgodovinski pomen sporazuma". 

Napovedal je, da bodo v uradnem listu ustavna dopolnila verjetno objavili že danes, nato pa bo zunanje ministrstvo Atene prihodnji teden seznanilo s končanjem postopka ustavnih sprememb v Makedoniji. "Nato bodo Atene začele proces ratifikacije sporazuma in protokola o članstvu Makedonije v Natu. Zatem bo sporazum stopil v veljavo," je dodal. Pojasnil je še, da podpis predsednika države Gjorga Ivanova za uveljavitev ustavnih sprememb ni potreben. Ivanov sporazumu nasprotuje.

Zaev se je odzval tudi na zahtevo vodje glavne makedonske opozicijske stranke VMRO-DPMNE Mickoskega k razpustitvi parlamenta in sklicu predčasnih volitev. Dejal je, da bo njegova stranka preučila zahtevo, a ocenil, da vsi vedo, tudi Mickoski, da moli, da se to ne bi zgodilo. Stranka VMRO-DPMNE je sicer v prejšnjih mesecih doživela odhod več poslancev prav zaradi nestrinjanja z nasprotovanjem sporazumu in je oslabljena.