Na globalni ravni bo letošnji maj med najtoplejšimi doslej

Zelo topli so bili že prvi štirje meseci letošnjega leta. Povprečna temperatura na Zemlji je bila v tem obdobju nad kopnim za skoraj stopinjo in pol višja od povprečja minulega stoletja in s tem tretja najvišja doslej. Čeprav med leti prihaja do manjših odstopanj, pa je trend več kot očiten, saj je vsako novo desetletje v povprečju toplejše od desetletja pred tem. Po podatkih Ameriške agencije za oceane in ozračje (NOAA) se kopno vsakih deset let ogreje za 0,13 stopinje Celzija, prvi štirje meseci leta pa na globalni ravni že 40 let niso bili hladnejši od primerjalnega povprečja 1901–2000.

Ob koncu aprila je bilo zelo toplo zlasti na Grenlandiji in Norveškem, kjer so se temperature marsikje povzpele do novih najvišjih vrednosti za ta čas. V zadnjih treh tednih so nove rekorde beležili v nekaterih afriških državah, na severu Arabskega polotoka, v jugovzhodni Aziji in Indoneziji.

Pred dobrimi desetimi dnevi je bilo nenavadno toplo tudi na severozahodu Rusije. V Konjasu, ki leži le nekoliko južneje od polarnega kroga, so 12. maja izmerili celo 31,4 stopinje Celzija, to pa je za kar 20 stopinj Celzija več od dolgoletnega povprečja.

Kaj pa pri nas?

Pri nas bo kljub otoplitvi v zadnjih dneh letošnji maj temperaturno precej zaostajal za dolgoletnim povprečjem in se bo marsikje uvrstil med najhladnejše od začetka meteoroloških meritev. Temperature so bile v zadnjih treh tednih za okoli tri stopinje Celzija nižje od običajnih za ta čas, posamezni dnevi pa so bili hladnejši za skoraj deset stopinj in tako bolj kot na maj spominjali na marec.

Najbolj je izstopala prva polovica meseca, ki je bila po podatkih Agencije RS za okolje v Ljubljani druga najhladnejša v zadnjih 60 letih. Povprečna temperatura zraka je namreč znašala le enajst stopinj Celzija, kar je za skoraj štiri stopinje manj od dolgoletnega povprečja in le za dve desetinki več od doslej rekordno mrzle prve polovice maja leta 1991. Podobno hladno kot letos je bilo še leta 1978.

Tudi skupno število sončnih ur bo v tem mesecu med najmanjšimi doslej, saj jih bomo v večjem delu države našteli med 120 in 140. Po podatkih Agencije RS za okolje so bili v Ljubljani do sedaj najbolj sivi maji leta 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami in 1957 s 149 urami sončnega obsevanja.