Ob primerjavi seznama prebivalcev in volivcev je možno sklepati, da živi na Hrvaškem le 198.289 mladoletnih, vsi ostali pa naj bi že imeli volilno pravico. Po besedah izvršnega direktorja nevladne organizacije Državljani organizirano spremljajo volitve (Gong) Dragana Zelića, gre "ne le za malomarnost, temveč za namerno zanemarjanje problema".
Poleg umrlih, ki so še vedno vpisani na seznamih diaspore, je glavna težava neažurirana evidenca bivališč ter neznano število fiktivnih bivališč in fiktivnih volivcev. Številni hrvaški državljani so prišli iz tujine in prijavili bivališče na Hrvaškem, s čimer so se avtomatično vpisali v volilni seznam. Pozneje so zapustili državo, ne da bi se odjavili. Namesto da bi volili v tujini, kjer tudi živijo, še zmeraj volijo na Hrvaškem, je razložil Zelić.
Hrvaška državna volilna komisija je z ministrstva za upravo dobila končni seznam volivcev za parlamentarne volitve 4. decembra, na katerem je nekaj več kot 4,5 milijona volivcev. Med njimi je nekaj manj kot 4,1 milijona takih, ki bivajo na Hrvaškem, v diaspori pa je prijavljenih volivcev nekaj več kot 411.000. Na letošnjem popisu prebivalstva so ugotovili, da ima Hrvaška 4.290.612 prebivalcev.
"Morda na volitvah ne bo manipulacij, zagotovo pa bodo neurejeni seznami volivcev pustili grenek priokus, ker se povečuje nezaupanje volivcev tako v volilne sezname kot v izide volitev," meni Zelić. Kot je še poudaril, je manipulacija s fiktivnimi volivci sicer večji problem na lokalnih kot parlamentarnih volitvah.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.