Na Hrvaškem letos najslabša generacija maturantov doslej

Gre za najslabše rezultate doslej, danes na podlagi prvih neuradnih izidov letošnje mature poroča Jutarnji list. Izpostavlja, da je bilo letos za skoraj 1300 negativno ocenjenih dijakov več kot lani.

Samo 58 odstotkov dijakov srednjih strokovnih šol je dobilo pozitivno oceno na izpitu iz matematike na višji ravni znanja, medtem ko je bila uspešnost dijakov gimnazij 79-odstotna. 650 gimnazijcev je ob tem padlo na izpitu iz matematike, kar je 370 dijakov več, kot jih je bilo lani.

Na običajni ravni matematike je prav tako 79 odstotkov gimnazijcev opravilo maturo, med dijaki strokovnih šol jih je pozitivne ocene dobilo 71 odstotkov, poroča časnik. Neuradni podatki kažejo tudi, da je samo 396 učencev na maturitetnem izpitu iz višje ravni matematike dobilo oceno odlično, samo 372 pa na izpitu iz nižje ravni.

Uradne rezultate mature bodo objavili 15. julija. Začasne rezultate so začeli posameznim srednjim šolam pošiljati v sredo.

Nad slabimi rezultati niso presenečeni

V hrvaškem centru za zunanje ocenjevanje izobraževanja(Ncvvo) nad slabimi rezultati letošnje mature niso presenečeni. Izpostavljajo, da gre za večletni trend, ki je bil zaznan tudi med raziskavo PISA.

Gre za raziskovalni program o znanjih in veščinah učencev in dijakov, ki ga izvaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V centru so napovedali, da bodo ob objavi uradnih izidov letošnje mature predstavili tudi mednarodne kazalnike. Med drugim je raziskava pokazala, da so hrvaški dijaki na zelo nizki ravni, kar zadeva bralne, matematične in naravoslovne sposobnosti.

Hrvaška ministrica za znanost in izobraževanje Blaženka Divjak je pred današnjo sejo vlade novinarjem dejala, da del težave predstavljajo neenakovredni kriteriji ocenjevanja v srednjih šolah. Ugotovili so zelo veliko razliko med ocenami v srednjih šolah in tistimi na državni maturi.

Kot je povedala, so letošnji slabi rezultati mature tudi razlog za nujno potrebno in čim prejšnjo izvedbo celovite izobraževalne reforme, s katero bi morali povečati število učnih ur iz matematike in hrvaškega jezika. V primerjavi z drugimi državami članicami EU je Hrvaška tudi na dnu lestvice po številu ur, ki jih učenci in dijaki preživijo v šolah.