Na Hrvaškem skoraj 660 milijonov evrov škode zaradi žledu in spomladanskih poplav

Naravne nesreče so med februarjem in majem na Hrvaškem povzročile škodo v višini polletnih stroškov za obresti, ki jih država plačuje za posojila. Kot danes piše Novi list, škoda zaradi žleda in spomladanskih poplav znaša približno pet milijard kun (658 milijonov evrov).

Hrvaška je v zgolj treh mesecih v naravnih nesrečah izgubila 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) poudarja reški časnik. Ledeni dež in poplave so v prvem delu leta odnesli znesek, ki ga Hrvaška letno porabi za obrambo ali za policijo oz. celotno pravosodje. To je polovica letnih stroškov za izobraževanje ali celotna vlaganja v znanost, primerja časopis.

Letošnjega seštevanja škod, ki so posledica naravnih nesreč, pa še ni konec, ker poplave še zmeraj grozijo območjem ob Dravi in Savi. V požeško-slavonski županiji so v začetku tedna ocenili, da so septembrske poplave povzročile za najmanj 50 milijonov kun (6,5 milijona evrov) škode. Še huje je bilo v karlovški, sisaško-moslavški in medžimurski županiji.

Po katastrofalnih spomladanskih poplavah na skrajnem vzhodu Slavonije je država prevzela stroške celotne obnove. Financirajo tudi obnovo zasebnih stanovanjskih objektov na območju Županje, ki so bili poškodovani, ko se je porušil nasip in je Sava poplavila Gunjo in okoliška naselja.

Premier Zoran Milanović je v začetku tedna dejal, da je država v tem primeru prevzela odgovornost za posledice zrušenja nasipa, medtem ko je žrtvam septembrskih poplav sporočil, naj ne pričakujejo tovrstne državne pomoči. Državljanom je sporočil, naj zavarujejo svoje premoženje in naj ne gradijo na območjih, ki niso v sistemu obrambe pred poplavami.

Medtem hrvaško ministrstvo za finance pripravlja nov zakon o zaščiti pred naravnimi nesrečami, ki bo prilagojen novim zahtevam, vključno s podnebnimi spremembami.

Kot so pojasnili na ministrstvu, nameravajo z novim zakonom, ki ga pripravljajo za začetek prihodnjega leta, zastaviti jasno metodologijo izračuna in ocene škode po naravnih nesrečah kot tudi novi model dodeljevanja pomoči.

Obstoječi sistem delnega nadomestila za škode je neustrezen, ker niti približno ne zadostuje za sanacijo, zahteva pa velik angažma ljudi, je dolgotrajen in povzroča večje stroške od zneska pomoči, so dodali.