Dvanajst dni po pokolu s 57 smrtnimi žrtvami so na jugu Filipinov v provinci Magundanao razglasili izredne razmere. V omenjeni provinci so "do zob oborožene skupine zavzele položaje, da bi se zoperstavile vladnim silam", je zapisano v sporočilu, ki so ga poslali z urada filipinske predsednice Glorie Macapagal Arroyo.
Pred tem se je po navedbah vojske oblastem predal guverner omenjene province Andal Ampatuan. Ampatuan je na čelu politično vplivnega družinskega klana, ki naj bi bil vpleten v pokol. Njegovega sina Andala Ampatuana mlajšega so zaradi večkratnega umora že obsodili in je za zapahi. Vsi člani klana sicer zanikajo krivdo za pokol.
Po navedbah filipinske predsednice sta "mir in red v provinci Magundanao porušena do take mere, da pravni sistem in drugi vladni mehanizmi v provinci ne delujejo več". Z razglasitvijo izrednih razmer je policija dobila večja pooblastila pri preiskavah; med drugim so dovoljene aretacije osumljencev brez zapornega naloga.
V provinci je tako nameščenih preko 4000 pripadnikov filipinske vojske, v prestolnici Shariff Aguak pa je postavljenih več vojaških kontrolnih točk, kjer vojska pregleduje vsako vozilo, ki pelje mimo. Eden izmed vzrokov za uvedbo izrednih razmer naj bi bila tudi najdba večje količine orožja, ki je bilo skrito le nekaj metrov od rezidence družine Ampatuan.
Vojska je prav zato sumila, da Ampatuanov klan in njegova zasebna vojska dejansko nameravata uresničiti grožnje o napadih na civilno prebivalstvo in vladna poslopja. Eden izmed poveljnikov oboroženih sil Victor Ibrado je ob tem poudaril, da zaradi številčnosti Ampatuanove vojske ta dejansko predstavlja grožnjo miru in redu v provinci.
Gre za prvo uvedbo izrednih razmer v državi po obdobju vladavine filipinskega diktatorja Ferdinanda Marcosa. Zanj to ni bila nobena redkost, saj si bile izredne razmere v državi med drugim uvedene skoraj desetletje - od leta 1972 do 1981.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.