FOTO: Spopadi na Slonokoščeni obali zahtevali že 1300 življenj

V Abidjanu, največjem mestu Slonokoščene obale, še naprej potekajo siloviti spopadi med silami nekdanjega predsednika Laurenta Gbagboja in novoizvoljenega predsednika Alassaneja Ouattare.

Vojska, ki podpira Quattaro, je po hitrem prodoru na jug države v četrtek vkorakala v Abidžan. Pri napredovanju ni zadela na veliko odpora, a se bo sedaj morala soočiti z Gbagojevimi najbolj zanesljivimi možmi, približno 2500-člansko elitno republikansko gardo, ki so se ji pridružili tudi preostanki redne vojske.

V Abidjanu tako odmevajo streli, prebivalci poročajo tudi o sporadičnem ognju težkega topništva, v mestu pa patruljirajo mirovne sile ZN, ki so že v četrtek prevzele nadzor nad tamkajšnjim letališčem, najpomembnejšim v državi. Približno 1400 tujcev se je v strahu pred nasiljem zateklo v oporišče francoskih vojakov ZN v Abidjanu.

V petek zvečer in ponoči so Ouattarove sile silovito oblegale Gbagbojevo rezidenco in predsedniško palačo, a po trditvah Gbagbojevega tabora jim je napad uspelo odbiti.

Zanikali so tudi govorice, da naj bi nekdanji predsednik, ki po porazu na volitvah ne želi odstopiti, pobegnil. Tabor okoli Ouattare, ki uživa podporo mednarodne skupnosti, je nasprotno prepričan, da je Gbagbojeva usoda že zapečatena in da se ne bo mogel več dolgo upirati.

V luči napetih razmer je visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton v petek Gbagboja znova pozvala k takojšnjemu odstopu. Kot je poudarila v izjavi, mora Gbagbo nemudoma sestopiti z oblasti in se predati pravosodnim oblastem. Sprti strani je obenem pozvala k zadržanosti in zaščiti civilistov.

Na Gbagboja so podobne pozive že naslovili tudi številni drugi tuji voditelji, a ta očitno ne popušča. Njemu zvesta vojska je danes celo po državni televiziji RTI – potem ko je uspela ponovno zavzeti njen sedež – pripadnike varnostnih sil pozvala, naj opravijo svojo dolžnost ter z orožjem odbijejo napade sil Ouattare in zaščitijo državne institucije.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) pa je medtem v petek v Ženevi sporočil, da je bilo v nasilju v kraju Duekoue na zahodu Slonokoščene obale na izredno krut način ubitih najmanj 800 ljudi. Ubiti naj bi bili v izbruhu medetničnega nasilja med lokalnimi skupnostmi v enem od mestnih okrožij, verjetno v torek, predstavniki Rdečega križa pa so si prizorišče ogledali v četrtek in petek. Pred nasiljem in plenjenjem naj bi iz mesta v minulih dneh zbežalo na desettisoče ljudi.

Prav v kraju Duekoue naj bi bilo sicer nameščenih več sto pripadnikov sil ZN. Tiskovna predstavnica ZN v Abidjanu Juliette Amantchi je potrdila, da imajo v tem mestu svoje oporišče, ni pa vedela, koliko pripadnikov je tam nameščenih. Kot je še dejala, s poboji v Duekoueju ni seznanjena. ZN so število ubitih v nasilju po novembrskih predsedniških volitvah na Slonokoščeni obali sicer že pred tem ocenili na slabih 500.

Karitas iz Abidjana oceno števila ubitih postavlja bistveno višje kot Združeni narodi. ''Od začetka napredovanja Quattarinih sil je bilo ubitih zelo veliko ljudi, še več pa jih je pobegnilo,'' je dejal predstavnik Caritasa Jean Djoman. ''Mislimo, da je skupno število mrtvih in pogrešanih okoli 1000.''

To pomeni, da je od začetka nasilja, ki je izbruhnilo po predsedniških volitvah, v spopadih umrlo okoli 1300 ljudi.

Iz Ouattarovega tabora so medtem Gbagbojeve privržence danes obtožili množičnih pobojev. Kot so sporočili, so namreč na zahodu države, še posebej v mestih Toulepleu, Blolequin in Guiglo, odkrili več množičnih grobišč, za katerimi očitno stojijo "lojalne sile, plačanci in milice Laurenta Gbagboja".

Hkrati pa je tudi sam Ouattara tarča kritik zaradi domnevnih zlorab. Organizacija Human Rights Watch je namreč danes sporočila, da je na Slonokoščeni obali zabeležila številne zlorabe, kot so politično motivirane usmrtitve, izginotja, posilstva in napadi na neoborožene civiliste, ki bi že utegnile predstavljati vojne zločine in zločine proti človečnosti.

Zanje so po ocenah HRW v veliki večini krive Gbagbojeve sile, delno pa tudi Ouattarove, zato slednjega pozivajo, naj svoje privržence pozove k zadržanosti in spoštovanju mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in humanitarnega prava.