Pridobivanje električne energije z vetrnimi elektrarnami je med najhitreje rastočimi panogami. Združeno kraljestvo in Nemčija imata skupno uporabo vetrne energije 27 odstotkov, Španija 22 in Danska kar 48 odstotkov. V Sloveniji pa zaenkrat delujeta le dve vetrni turbini v Dolenji vasi in pri Razdrtem.
Zato je projekt povečanja vetrne energije pri nas iz državne ravni in investitorja AAE Gamit Janeza Tratnika zelo pomemben. "Glavni namen je proizvodnja čiste energije, to je bistvo projekta in zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida," je povedal Tratnik. Ozemlje Griškega polja in Dolenje vasi je najbolj primerno za postavitev vetrnic zaradi bližine avtoceste, priključka za elektriko in možnosti zagotovitve dovoljšne razdalje od samega naselja.
Vetrne elektrarne naj bi bile postavljene stran od naselij
"Naši izračuni kažejo, da naj bi nekje ti dve polji skupaj lahko proizvedli dovolj električne energije za več kot 60 tisoč gospodinjstev," ocenjuje Tratnik in dodaja: "Lastniki zemljišč bodo upravičeni do letne rente oziroma najemnine pri oddaji zemljišč v ta namen. Tudi lokalna skupnost oziroma občina bosta upravičeni do letne rente iz naslova obratovanja elektrarne.
Na lokalni ravni pa so mnenja ne glede na prednosti razdvojena. "Večji posegi v kraško krajino niso sprejemljivi, ker bi to pomenilo, da gre za vrednotenje krajine," meni župan Sežane David Škabar.
"Za mene bi bilo to pozitivno, ne sme pa biti preveč blizu naselij," je povedal tamkajšnji prebivalec. Porajajo se tudi dvomi. "Se mi zdi, da je to malo proti naravi," pa menijo drugi. "Občina bo zagotovo sledila volji ljudi pri izdaji našega mnenja," obljublja Škabar.
"Naj jih postavijo tako, da ne bodo ovirale ljudi in mislim, da ni nobenega problema," pa projekt podpirajo drugi. Tratnik zato opozarja, "da bodo elektrarne, ki so sedaj predmet postopka, če bodo zgrajene, bolj stran od naselij oziroma hiš kot pri obstoječi vetrni elektrarni v Dolenji vasi."
Do začetka gradnje je tako potrebno skleniti sporazum med državno in lokalno ravnjo. "Vsekakor vedno strmimo k temu, da projekte razvijamo v sinergiji z lokalnim prebivalstvom in tudi varovanjem narave," poudarja Tratnik. Do leta 2050 bi morali v Evropski uniji proizvesti 50 odstotkov vse energije ravno iz vetrnih elektrarn. Kako pomembno vlogo bo Slovenija imela pri dosegu tega cilja, pa bo pokazal čas.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.