'Na obzorju je propad civilizacij'

Legendarni televizijec in naravoslovec sir David Attenborough, znan predvsem po seriji dokumentarnih filmov Sinji planet, je nagovoril zbrane na podnebni konferenci na Poljskem z besedami, da so podnebne spremembe "največja grožnja človeštvu v tisočih letih": "Če ne bomo ukrepali, je na obzorju propad civilizacij in izumrtje velikega dela naravnega sveta." 

In nadaljeval: "Prebivalci sveta so spregovorili. Njihovo sporočilo je jasno. Čas se izteka. Želijo da vi, ki sprejemate odločitve, ukrepate zdaj."

Pahor: Zvestoba planetu je nad zvestobo narodom in državam

Podnebne konference v Katovicah se udeležuje tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Pariški podnebni sporazum ni samo pogodba, ampak predstavlja višjo zvestobo planetu, ki je nad zvestobo posameznim narodom in državam, je med drugim dejal. "Pariški sporazum ni samo pogodba. Je tudi obljuba, je vzajemno zaupanje. Predstavlja višje vrednote in višjo zvestobo planetu Zemlja, ki je nad zvestobo našim narodom in državam. Je zvestoba dolgotrajnim trajnostnim univerzalnim vrednotam."

V sporočilu za javnost je sporočil, da bo Slovenija do konca leta 2019 pripravila dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050. "Nekateri menijo, da bi bil to lahko najpomembnejši dokument, odkar je Slovenija samostojna," je povedal in dodal, da se pripravljajo trije scenariji: zmanjšanje toplogrednih izpustov za 80 odstotkov glede na ravni iz leta 1990, zmanjšanje teh izpustov za 95 odstotkov in ogljična nevtralnost. 

Svoj nastop v Katovicah je Pahor sklenil z osebno mislijo - dejal je, da je zanj ena najbolj čudovitih fotografij, ki je bila kdajkoli posneta, fotografija modrega planeta iz vesolja. “V bistvu se šele iz vesolja dobro vidi, kako majhen je ta planet in kako je skrb zanj skupna. Šele iz vesolja se dobro vidi potreba po tem, da več milijard ljudi na njem lahko živi le v složnosti,” je zaključil svoj govor.

'Bolj verjamem v Božička, kot da bodo politiki rešili planet' 

Kot je ocenila policija, se je v belgijski in tudi evropski prestolnici zbralo 65.000 ljudi. S protesti so sporočili, da mora politika na prvo mesto postaviti podnebje, a obenem so izražali nejevero, da se bo to dejansko zgodilo. Na transparentih je bilo tako mogoče prebrati napise, kot so "bolj verjamem v Božička, kot da bodo politiki rešili svet" in "podnebje prvo, politika druga".

Na Poljskem se je včeraj namreč začela dvodnevna podnebna konferenca COP24, katere temeljni cilj je sprejetje t. i. knjige pravil za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma od leta 2021. Ko bodo ta pravila pripravljena, bodo pogodbenice pariškega sporazuma šele pripravile končne nacionalne cilje.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta cilj težko doseči. Glavna razloga sta nezaupanje med razvitimi in nerazvitimi državami ter pomanjkanje denarja.

Podnebni vrh v srcu Poljske - največje proizvodnice črnega premoga v EU

V tem, da je podnebni vrh v Poljskih Katovicah je nekaj ironije, saj Poljska velja za rudarsko državo, Katovice pa za njeno srce. Poljska je namreč največja proizvodnica črnega premoga v EU in energija iz premoga je v 80 odstotkih vir elektrike, med tem ko je evropsko povprečje 30 odstotkov. 

Toda premog je odgovoren za skoraj polovico svetovnih emisij ogljikovega dioksida in podobno kot druge države se tudi Poljska poskuša prilagoditi svetu, ki mora zmanjšati emisje zaradi katastofalnih posledic globalnega segrevanja, piše CNN.

Smo zadnja generacija, ki lahko spremeni potek podnebnih sprememb

Izvršna sekretarka okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) Patricia Espinosa je  ob začetku konference v Katovicah opozorila, da podnebne spremembe še niso bile tako velika grožnja kot zdaj. Položaj je najslabši do zdaj. "Letošnje leto bo zelo verjetno med najtoplejšimi štirimi v zgodovini," je dejala in tudi ona pozvala države, naj okrepijo svoja prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam.

Kot poroča Guardian, je izvršna direktorica svetovne banke Kristalina Georgieva ob začetku konference dejala, da smo zagotovo zadnja generacija, ki lahko spremeni potek podnebnih sprememb, in prva generacija, ki se bojuje z njihovimi posledicami.   

Pogovarjati se moramo tudi o takojšnji prilagoditvi na podnebne spremembe

Realnost današnjega časa je tudi, kot poudarja nizozemski profesor Patrick Verkooijen, da so ekstremni vremenski dogodki postali normalni in da se ne moremo več pogovarjati le o vzrokih, ampak tudi o tem, kako se lahko milijoni ljudi, ki jim grozijo podnebne spremembe, nemudoma prilagodijo.