Na Švedskem dan žalovanja za žrtvami terorističnega napada

Na Švedskem so se opoldne z minuto molka poklonili žrtvam petkovega napada s tovornjakom v Stockholmu, ki je zahteval štiri življenja. Spominske slovesnosti pred mestno hišo v Stockholmu so se ob premierju Stefanu Löfvenu in drugih članih vlade udeležili tudi člani kraljeve družine, poslanci in tuji diplomati.

Po državi, kjer je danes dan žalovanja za žrtvami napada, v katerem je bilo ranjenih tudi 15 ljudi, so zastave spuščene na pol droga.

Na mestni hiši švedske prestolnice so fanfare označile konce minute molka. Županja Karin Wanngard je nato v nagovoru izpostavila, da se "ne bodo nikoli umaknili pred nasiljem in da terorizmu ne bodo dovolili, da zmaga". "Stockholm bo ostal odprto in strpno mesto," je poudarila.

Premier Stefan Löfven je svojcem žrtev zagotovil, da niso sami. "Mislimo na vas. Vsa Švedska je z vami," je dejal.

V Stockholmu se je že v nedeljo na kraju napada v središču mesta zbralo med 20.000 do 50.000 ljudi, ki so na mirnem shodu, organiziranem preko Facebooka, izrazili nasprotovanje terorizmu. V spomin na žrtve so polagali cvetje in igrače ter prižigali sveče, spomnili pa so se jih tudi z minuto molka.

V napadu z ukradenim tovornjakom je moški v petek popoldne zapeljal v množico na križišču nakupovalnih ulic v središču Stockholma ter se nato zaletel v trgovino. Med žrtvami napada so bili dva Šveda, Britanec in Belgijec.

Glavni osumljenec za napad je 39-letni Uzbekistanec, ki je po navedbah policije simpatizer IS. Švedska Dailies Expressen in Aftonbladet, ki sta v nedeljo objavila ime in fotografijo glavnega osumljenca, navajata, da gre za Rakhmata Akilova, uzbekistanskega gradbenega delavca, očeta štirih otrok.

Akilov je zaprosil za dovoljenje za bivanje na Švedskem, a so ga zavrnili. Služba, pristojna za migracije, se je junija lani odločila za njegov izgon. Ker države ni zapustil, ga je iskala policija. V nedeljo so aretirali še enega osumljenca.

Švedski preiskovalec Jonas Hysing je novinarjem povedal, da je bila prošnja za azil zavrnjena junija lani 39-letnemu moškemu, a ni povedal razloga za to, bi pa moral Švedsko zapustiti že januarja letos.

Hysing je še dodal, da napadalca sumijo simpatiziranja z ekstremističnimi skupinami, vključno z Islamsko državo, poroča Reuters. V Stockholm so takoj po napadu poslali bombni in protiteroristični oddelek, da bi pomagala v preiskavi. Švedska policija je sicer v povezavi s terorističnim napadom zaslišala sedem ljudi, je po poročanju RT potrdil Hysing. 

Glavni osumljenec dejansko voznik tovornjaka 

Načelnik švedske policije Dan Eliasson je na novinarski konferenci izrazil prepričanje, da je glavni osumljenec dejansko voznik tovornjaka, ki je izvedel napad. To po njegovih besedah potrjujejo tako dokazi kot njegovo zaslišanje. Ni pa želel potrditi ali komentirati poročanja medijev, da je na zaslišanju priznal odgovornost za napad. Niti ni želel povedati, ali je bil povezan s skrajnimi islamističnimi skupinami in kakšen je bil motiv napada, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Iz švedskega tožilstva so sporočili, da so za glavnega osumljenca zahtevali podaljšanje pripora. Preiskovalni sodnik bo o tem odločil v torek. 

Predstavnik policije Mats Löfving je na isti novinarski konferenci povedal, da je policija v povezavi z napadom zaslišala že več kot 600 ljudi. Dejal je, da bi preiskava lahko trajala še dolgo, morda leto dni. Skrbi jih tudi možnost "maščevalnih napadov" s strani določenih skrajnih skupin, ki jih sedaj nadzirajo.

Skrajno desna Švedska demokratska stranka, ki je na volitvah leta 2014 dobila 13 odstotkov glasov, je že kritizirala oblasti, ker osumljenca niso izgnali iz države. Eliasson je danes zatrdil, da v sistemu ni bilo ničesar, kar bi nakazovalo, da bi osumljenec lahko storil, kar je storil v petek.

Švedska, ki ima deset milijonov prebivalcev, je sicer leta 2014 in 2015 sprejela 244.000 prosilcev za azil, kar je največ na prebivalca v Evropi. Po navedbah AFP jim sicer na švedski policiji niso želeli povedati, ali je bil Uzbekistanec prosilec za azil.

Pravosodni minister Morgan Johansson pa je danes za AFP povedal, da želi okrepiti protiteroristično zakonodajo. Doslej so že uvedli kazenski pregon potovanj v tujino zaradi terorizma, kot tudi okrepili zakone o financiranju terorizma. Kot je dejal, bi bilo mogoče te zakone še razširiti.