Višje deželno sodišče v Frankfurtu je sporočilo, da bodo po 18 letih zapora na prostost izpustili bivšo članico nekdanje teroristične skupine Frakcija Rdeče armade (RAF) Birgit Hogefeld. Hogefeldovi, še zadnji članici RAF za zapahi, so preostanek kazni spremenili v pogojno kazen. Iz zapora naj bi jo izpustili v prihodnjih tednih.
Sodišče v Frankfurtu je 54-letno Hogefeldovo novembra 1996 zaradi umora ameriškega vojaka in bombnega napada na ameriško vojaško letališče v Frankfurtu, v katerem sta bila ubita dva človeka, obsodilo na dosmrtno ječo. Prijeli so jo junija 1993 v mestu Bad Kleinen, kjer je njen sodelavec in partner Wolfgang Grams ustrelil pripadnika nemških specialnih enot.

Hogefeldova je bila po izpustitvi nekdanjega pripadnika in vodje druge generacije RAF Christiana Klara leta 2008 še zadnja bivša članica RAF, ki je bila v zaporu. Veljala je za vodilno figuro tretje generacije te skrajne levičarske teroristične organizacije.
Pripadniki RAF, po ustanoviteljih Andreasu Baaderju in Ulrike Meinhof znani tudi kot člani Baader-Meinhofske skupine, so med letoma 1977 in 1982 vodili krvavo kampanjo proti po njihovem mnenju zatiralski kapitalistični Zahodni Nemčiji ter poskušali strmoglaviti kapitalistični politični in gospodarski sistem države. Akcije – atentate in bombne napade – so pripadniki RAF izvajali proti nemški eliti in ameriškim vojaškim oporiščem v Nemčiji. RAF so uradno ustanovili leta 1970. Sicer so delovali že od leta 1968, dokončno pa so ga razpustili leta 1998.
Meinhofova se je leta 1976 v zaporu obesila, obstajajo pa namigovanja, da so oblasti uprizorile njen samomor.
Baaderja so leta 1977 odkrili mrtvega v zaporniški celici. Umrl je zaradi strelne rane. Uradno poročilo pravi, da je storil samomor. Tega dne so pazniki v celicah odkrili še dva mrtva Rafovca, ki naj bi prav tako storila samomor. Ena članica skupine pa je številne vbodne rane v predelu prsi preživela. Poročilo pravi, da si je tudi ona poskušala soditi sama, kar pa je zanikala. V zaporu naj bi bili izpostavljeni mučenju in psihičnemu terorju.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.