Na veliko soboto blagoslov jedi

Kristjani po vsem svetu so se na veliki petek s postom, molitvijo in drugimi obredi spomnili Kristusovega trpljenja in smrti na križu, s katero jih je, kot verujejo, odrešil. Papež Benedikt XVI. je, potem ko je v vatikanski baziliki Svetega Petra obhajal obrede Kristusovega trpljenja, zvečer v rimskem antičnem Koloseju vodil tradicionalni križev pot, ki ga je posvetil ženskam.

Križeve poti so se udeležili kardinali, škofi in duhovniki, pa tudi več deset tisoč romarjev, ki so nosili sveče, ovite v barvni papir. Med prvo in zadnjo postajo od skupno 14 postaj križevega pota je križ nosil 79-letni papež sam, ostale postaje pa so vodili mladi iz DR Kongo, Čila, Južne Koreje, Kitajske in Angole, družina iz rimske škofije in dva frančiškanska meniha.
Papež je na koncu nagovoril navzoče in vernike pozval k molitvi za vse na svetu, ki trpijo, kot najhujši greh pa izpostavil "neobčutljivost in trdost srca".

Molitev, ki so jo brali med procesijo v Koloseju, je vodil priznani italijanski biblicist Gianfranco Ravasi iz Milana. Ravasi je ob deveti postaji križevega pota, ko Jezus sreča ženske iz Jeruzalema, spregovoril o trpljenju žensk skozi zgodovino in ob tem poudaril, da je bil Jezus obkrožen z "materami, hčerkami in sestrami". Pozval je tudi k premisleku o vseh ženskah, ki so bile "zlorabljene ali posiljene, preganjane ali podvržene sramotnim plemenskim praksam", kot tudi o "judovskih in palestinskih materah ter vseh drugih iz držav, ki so v vojni, vdovah in starkah, ki so jih pozabili njihovi otroci".

Množično tudi drugod

Na tisoče romarjev, ki so nosili sveče, mnogi pa tudi velike lesene križe, se je udeležilo tudi križeve poti v Jeruzalemu. V mehiški prestolnici Ciudad de Mexico pa se je križeve poti udeležilo več kot pol milijona ljudi.

Blagoslov jedi

Pred nedeljskim praznovanjem velike noči, največjim krščanskim praznikom, so na veliko soboto po slovenskih cerkvah potekajo številni obredi. Verniki so k blagoslovu prinesli velikonočne jedi, ki jih bodo zaužili za nedeljski velikonočni zajtrk. Potekal pa je tudi blagoslov velikonočnega ognja in vode.

Velikonočne jedi, ki jih verniki prinesejo k blagoslovu oziroma k "žegnu", imajo določeno simboliko. Pirhi simbolizirajo Kristusovo vstajenje in novo življenje, korenine hrena spominjajo na žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, šunka je simbol za Kristusa kot jagnje, ki se je žrtvovalo za grehe ljudi.

V večstoletnem praznovanju so se izoblikovali različni običaji, povezani z velikonočnimi jedmi. Medtem ko so bili prvi pirhi rdeče barve, so dandanes različno poslikani in okrašeni. Slovenska velikonočna jajca, ki se imenujejo tudi pisanice ali pisanke, pa se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi.