Voditelji Evropske unije, med njimi slovenski premier Anton Rop, so v Bruslju sklenili dvodnevno jesensko vrhunsko zasedanje in med drugim začrtali grobe smernice za reformo Lizbonske strategije, potrdili nove načrte na področju pravosodja in notranjih zadev, t. i. haaški program, ter se posvetili zunanjepolitičnim temam, predvsem odnosom z ZDA in razmeram na Bližnjem vzhodu v luči hude bolezni palestinskega voditelja Jaserja Arafata.
Ta med voditelji zbuja precejšnjo zaskrbljenost, a hkrati se EU zaveda, da bi Arafatova smrt lahko pomenila novo priložnost za bližnjevzhodni mirovni proces. K slednjemu bo sicer odločilno prispevala tudi nova administracija ponovno izvoljenega ameriškega predsednika Georgea W. Busha, ki naj bi mu voditelji čestitali in si obenem zaželeli dobrega medsebojnega sodelovanja.
Na zunanjepolitičnem področju so bile pozornosti deležne še razmere v Iraku, o katerih se so se voditelji pogovarjali s premierom Ijadom Alavijem in mu po pričakovanjih ponudili sveženj pomoči pri obnovi države, ter v Iranu.
