Notranji in pravosodni ministri Evropske unije na zasedanju niso dosegli soglasja o izrecni prepovedi nacističnih simbolov, kot je svastika, na ravni povezave. So se pa strinjali, da bo petindvajseterica še v času luksemburškega predsedstva EU poskušala doseči dogovor o konkretnih ukrepih za boj proti rasizmu in ksenofobiji, sprejem katerih je že od leta 2003 blokiran zaradi veta slovenske sosede Italije.

Luksemburško predsedstvo EU je na zasedanju predlagalo, da bi se v ta sveženj ukrepov, gre za okvirni sklep o boju proti rasizmu in ksenofobiji, vključilo prepoved "simbolov, ki spodbujajo sovraštvo in nasilje". Članice je to razdelilo: Velika Britanija, Madžarska in Danska so bile med drugim proti, Italija in Nemčija pa za, kar pomeni, da soglasja ni bilo na vidiku. London je na primer trdil, da se prepoved ne dotika bistva problema in bi bila v nasprotju s svobodo govora.

Predsedstvo je zato predlog umaknilo, ob strinjanju, da se poskuša do junija zagotoviti soglasje o ukrepih za boj proti rasizmu in ksenofobiji iz leta 2003, pri čemer naj nove članice EU dobijo čas za njihovo preučitev. Leta 2003 je okvirni sklep podprlo 14 članic, ne pa tudi Italija, medtem ko novinke v razpravi takrat še niso sodelovale. Osnovni sveženj ukrepov za okrepitev boja proti rasizmu je sicer že leta 2001 predložila Evropska komisija.

Neopredeljena Slovenija

Slovenija se do prepovedih nacističnih simbolov ni opredelila, je ob robu zasedanja povedal državni sekretar s pravosodnega ministrstva Robert Marolt. Sicer pa država podpira in kot "nujen" ocenjuje sprejem okvirnega sklepa, vendar meni, da je besedilo iz leta 2003 treba še dopolniti, je razložil. Okvirni sklep naj bi med drugim opredelil dejanja rasizma in ksenofobije, kot je na primer diskriminacija, nasilje ali sovraštvo proti skupini ali posamezniku na podlagi rase, barve kože, vere, nacionalne ali etične pripadnosti, ter natančno opredelil, da so kazniva, v nekaterih primerih pa tudi določil, kako.