Vihar Beta je sicer še šibek, po napovedih pa naj bi se v petek, ko naj bi dosegel obalo Nikaragve, že bistveno okrepil. Zaradi Bete naj bi Nikaragvo, Kostariko in Panamo zajelo obilno deževje, zato obstaja nevarnost poplav in zemeljskih plazov. Za zdaj se Beta premika proti severozahodu s hitrostjo osmih kilometrov na uro, sunki vetra v viharju pa dosegajo skoraj 65 kilometrov na uro.
Florido hudo prizadeli orkani
Prebivalci Floride so tri dni po Wilmi še vedno brez elektrike, telefonskih zvez, dostopa do vode in hrane. Guverner Floride Jeb Bush je prebivalce Floride pozval, naj za to ne krivijo zveznih oblasti, in jih spomnil, da so delno tudi sami krivi za težave, ker se niso dovolj resno pripravili na Wilmo. Prizadeta območja bo sicer predvidoma danes obiskal ameriški predsednik George Bush.
Največje težave so na območju ob vzhodni atlantski obali Floride med Fort Lauderdaleom, West Palm Beachom in Miamijem, ki je tudi najgosteje poseljeno, brez težav pa ni skoraj nikjer po državi. Elektroenergetsko podjetje "Florida Power & Light" je do srede vrnilo elektriko 20 odstotkom od šestih milijonov ljudi, ki so po Wilmi ostali brez nje, popolna obnova pa bo trajala več tednov. Na srečo so se temperature na Floridi zadnje tri dni znižale na znosno raven, vendar se v naslednjih dneh spet obeta vročina.
Odziv zveznih in državnih oblasti na orkan je bil počasen in neorganiziran, saj so bili nekateri centri za razdeljevanje pomoči brez zalog, drugje pa jih je bilo premalo. Ljudje so ponekod čakali več ur in nato šli domov praznih rok. Pomanjkanje elektrike povzroča tudi pomanjkanje bencina. Poročajo tudi o podjetnežih, ki ljudem v vrstah pred bencinsko črpalko prodajajo bencin po ceni 20 dolarjev za galono.
Na Floridi Wilma zahtevala 10 življenj
V orkanu Wilma je na Floridi uradno umrlo 10 ljudi, skupaj pa je terjal 27 smrtnih žrtev, saj je pred tem divjal tudi po Karibih in Mehiki. Preden je udaril na Florido, je med ljudmi vladalo prepričanje, da ne bo povzročil hujše škode. Čeprav smrtnih žrtev ni bilo veliko, pa je razdejanje hudo in škoda naj bi znašala najmanj 10 milijard dolarjev.
Tisti, ki so se pripravili z zalogami hrane, vode in bencina, zdaj nekoliko lažje preživljajo dolgčas brez telefona in kabelske televizije, manj previdni pa si preživljajo čas s čakanjem v vrstah za vodo in hrano. V sredo so se sicer začele odpirati posamezne trgovine z živili.
Obnovitvena dela po Katrini spet ustrezno plačana
Administracija ameriškega predsednika Busha je obvestila kongres, da bo ponovno uveljavila pravila, ki določajo, da morajo prejemniki zveznih pogodb za obnovo po orkanu Katrina delavcem plačati takšne plače, ki so v veljavi tam, kjer se dela izvajajo. Administracija je po orkanu Katrina v začetku septembra spremenila pravila in obnoviteljem dovolila, da plačujejo, kot se jim zdi prav, kar naj bi zmanjšalo stroške za zvezni proračun.
Ta logika je naletela na kritike, da njen učinek ne bo v smeri večjih prihrankov za proračun, ampak v smeri večjih dobičkov za podjetne obnovitelje, ki so razliko doslej enostavno spravljali v žep. Eden večjih problemov obnove je dobičkarstvo. Na območje treh v orkanu in poplavah prizadetih držav ob Mehiškem zalivu (Louisiana, Mississippi in Alabama) se je vsul plaz podjetnih obnoviteljev, potem ko je postalo jasno, da bo Washington odprl vreče z denarjem.
Poplave na jugu Indije
Poplave so na jugu Indije v zadnjih dneh terjale že 82 življenj. Najhuje je v zvezni državi Tamil Nadu, kjer je umrlo najmanj 56 ljudi, v sosednji Karnataki pa je bilo žrtev 26.
Deli glavnih mest obeh zveznih držav, Bangaloreja in Madrasa, so pod vodo, številni prebivalci so se morali izseliti na varno. V Madrasu je svoje domove tako zapustilo okoli 50 tisoč ljudi, kar je povzročilo številne prometne zastoje.
Meteorologi napovedujejo še več dežja, svarijo pa tudi pred možnim tajfunom nad Bengalskim zalivom. Tamkajšnje ribiče so zato že pozvali, naj se ne odpravljajo na morje.
