Tujina

Nadaljevanje sojenja Miloševiću

Haag/Beograd, 26. 08. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Na haaškem sodišču se bo nadaljevalo sojenje nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Med drugim napovedujejo pričanje nekdanje šefice dopisništva BBC v Beogradu Jackie Rowland in nekdanjega jugoslovanskega predsednika Zorana Lilića.

Miloševiću se sodi že od februarja letos
Miloševiću se sodi že od februarja letos FOTO: Reuters

Sodni proces je bil sicer od svojega začetka 12. februarja skoraj mesec dni prekinjen zaradi zdravstvenih težav obtoženca. Tožilstvo, ki je v okviru kosovske obtožnice doslej na zaslišanje privedlo 80 prič, naj bi do 13. septembra končalo s predstavitvijo dokazov za zločine v tej srbski pokrajini. Po dvotedenskem premoru se bo predvidoma 30. septembra začela predstavitev dokazov za obtožnico za zločine, storjene na Hrvaškem in v BiH; tožilstvo bo v tej fazi sojenja Miloševiću zaslišalo 106 prič za BiH in 71 za Hrvaško. Njihovo zaslišanje naj bi se končalo predvidoma do 16. maja 2003.

Pričala naj bi tudi Holbrooke in Wesley Clark

Richard Holbrooke - eden od sestavljalcev daytonskega sporazuma
Richard Holbrooke - eden od sestavljalcev daytonskega sporazuma FOTO: Reuters

V nadaljevanju sojenja bi lahko pred haaškimi sodniki nastopili dve zanimivi priči: nekdanji odposlanec ameriškega predsednika za Balkan, eden od tvorcev Daytonskega mirovnega sporazuma Richard Holbrooke, in nekdanji poveljnik sil zveze Nato v Evropi Wesley Clark. Po pisanju petkovega Financial Timesa je namreč State Department Holbrookeu in Clarku dovolil pričanje, odločitev o tem, ali se bosta pojavila v Haagu, pa je prepustil njima. Holbrooke je za ameriške medije izjavil, da potekajo pogovori s sodiščem o pogojih, po katerih bi pričal v Haagu, vendar je priznal, da nad tem ni navdušen, ker bo s tem Miloševiću dal priložnost, da "iz sojenja naredi cirkus".

Milošević razrešil Marjanovića s položaja predsednika SPS

Tekma za srbski predsedniški stolček bo po vsemu sodeč minila brez kandidata ene od frakcij Socialistične stranke Srbije, ki jo vodi Branislav Ivkovič. Srbsko ministrstvo za državno upravo je sprejelo sklep, s katerim je zavrnilo zahtevo te frakcije, da se v register političnih organizacij kot osebi, pooblaščeni za zastopanje celotne SPS, vpišeta Ivković in Dragan Tomić.

Branislav Ivković je bil vodja poslanskega kluba stranke v republiškem parlamentu, v katerem ima Miloševićeva stranka 37 od skupno 250 poslanskih mandatov. Glavni odbor stranke je Ivkovića v maju izključil, on pa je v juniju s svojimi privrženci sklical izredni kongres, na katerem naj bi bil izvoljen za predsednika celotne SPS. Izvirno krilo SPS, na čelu katerega je bil kot nekakšen Miloševićev namestnik do danes nekdanji srbski premier Mirko Marjanović, je zatrjevalo, da je šlo za zrežirano predstavo in da Ivkovićeva frakcija nima oporišča v volilni bazi SPS.

Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević pa je pisno odstavil svojega namestnika na položaju predsednika "izvirne" SPS, nekdanjega srbskega premiera Mirka Marjanovića. Na njegov položaj je imenoval člana glavnega odbora SPS Bogoljuba Bjelico.

Miloševič je vodstvo stranke obtožil, da je razbilo in uničilo SPS. ob tem iz Haaga ukazal, naj ustanovi 33-članski organizacijsko-politični odbor, katerega naloga naj bi bila, da članstvu stranke posreduje "avtentična stališča predsednika stranke".

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10