V nadaljevanju je kot četrta priča obrambe, ki jo je izbral Slobodan Milošević, nastopil Franz-Josef Hutsch, nemški novinar, ki je poročal s Kosova v času, ko je tam divjala vojna.
Sodišče se je 15. septembra odločilo za prekinitev sojenja, da bi imela Miloševićeva zagovornika Steven Kay in Gillian Higgins dovolj časa za pripravo na obrambo. Kay je pred prekinitvijo opozoril sodišče, da se s Higginsovo soočata z množičnim zavračanjem nastopov prič obrambe, ker je sodišče Miloševiću odvzelo pravico, da se brani sam. Miloševiću so sodniki zagovornika po uradni dolžnosti dodelili 2. septembra, ker naj se zaradi slabega zdravja ne bi bil sposoben braniti sam. Sodni senat haaškega sodišča je nato Kayju in Higginsovi odobril možnost, da vložita pritožbo na to odločitev sodišča. Milošević vse od njunega imenovanja zavrača sodelovanje z njima, saj se še naprej želi braniti sam.
Beara se pred haaškim sodiščem ni izrekel glede krivde
Nekdanji načelnik obveščevalne službe vojske Republike srbske Ljubiša Beara se pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu ni želel izreči glede obtožnice, ki jo je proti njemu sestavilo haaško tožilstvo Beara je obtožen genocida, kršenja vojnega prava in običajev ter zločinov proti človečnosti v Srebrenici med vojno v BiH med leti 1992 in 1995. Obtoženi je med svojim prvim nastopom pred haaškim sodiščem pozval svoje nekdanje 'bojne tovariše', proti katerim je haaško sodišče tudi izdalo obtožnice, naj se prostovoljno predajo, da bi tako odstranili kamen, ki visi okoli vratu naše države in naših bližnjih.
Beara se ni sam predal sodišču, pač pa so ga aretirali srbski policisti, potem, ko je glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte srbskim oblastem sporočila kraj njegovega bivališča. Pri aretaciji pa se Beara ni upiral.
Del Pontejeva okrcala Hrvaško
Glavna tožilka Haaškega sodišča Carla del Ponte pa je v ponedeljek v Luksemburgu izrazila prepričanje, da bodo hrvaške oblasti do konca novembra uspele ugotoviti, kje se skriva hrvaški general Ante Gotovina, in dodala, da gre za skrajni rok.
Dodala je, da se je spomladi pogovarjala z oblastmi v Zagrebu in takrat verjela, da ga bodo prijeli še pred poletnimi počitnicami. "Vendar se to ni zgodilo in bila sem zelo razočarana," je dejala Del Pontejeva potem, ko je Svetu Evropske unije podala oceno o sodelovanju sodišča z državami, nastalimi na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
"Upam, da bo Hrvaška to naredila do konca prihodnjega meseca, saj bom 23. novembra poročala Varnostnemu svetu ZN. Zato je ta datum zelo važen in skrajni rok za hrvaško vlado," je dejala tožilka.
Na vprašanje, ali bi bila razočarana, če bi Evropski svet decembra določil datum za začetek pogajanj s Hrvaško o vstopu v EU, ne da bi do takrat general Gotovina bil aretiran, je Del Pontejeva odgovorila, da se ne želi vmešavati v politična vprašanja. "Jaz sem tožilka in ne želim biti vključena v politična vprašanja, vendar pa bi želela videti rezultate, prijetje beguncev. Hrvaška mora prijeti Gotovini in prepričana sem, da bo to storila," je rekla Carla del Ponte.
