'Najbolj nora politična kriza na svetu'

Po zgolj 14 mesecih vladne koalicije med populističnim Gibanjem pet zvezd in skrajno desno Ligo ta razpada, med vladajočima strankama pa letijo medsebojni očitki in obtožbe. Da je v Italiji izbruhnila "najbolj nora politična kriza", pravi nekdanji italijanski premier Matteo Renzi. 

V intervjuju za francoski Le Monde, ki ga povzema Kronen Zeitung, je tako Renzi med drugim dejal, da izbruh vladne krize, po zgolj 14 mesecih vladanja, dokazuje, da so "populisti nesposobni, nezmožni vladati". "Italija je vajena vladnih pretresov, a ta, ki jo je sprožil notranji minister Matteo Salvini, je brez primere." Znova je ponovil svoj poziv k oblikovanju prehodne vlade, katere prednostna naloga naj bi bila, da jeseni sprejme proračun - tega morajo Evropski komisiji predložiti do oktobra, nove volitve pa tako predvideva v začetku prihodnjega leta. 

Pretekli teden je vodja Lige in notranji minister Matteo Salvini oznanil, da so razlike s koalicijskimi partnerji prevelike, da bi se jih dalo odpraviti, ter da je "nesmiselno nadaljevati z vsakodnevnimi spori", saj imajo na številnih področjih "drugačno vizijo" kot Gibanje pet zvezd. Pozval je k novim volitvam, Liga pa je vložila predlog za glasovanje o nezaupnici premierju in se zavzela za čimprejšnje glasovanje. Salvini namreč upa na čimprejšnje nove volitve že to jesen ter na premierski stolček.

A Gibanje pet zvezd in opozicijska Demokratska stranka (PD) sta v tem tednu preprečila glasovanje o nezaupnici, sta pa podprla predlog, v skladu s katerim bo premier Conte prihodnji teden v senatu spregovoril o vladni krizi. 

Nato je izbruhnil še spor glede sprejetja beguncev in migrantov z ladje Open Arms španske nevladne organizacije Proactiva, ki se je zasidrala blizu otoka Lampeduza, in znova so letele obtožbe. Tokrat je bil v zapisu na Facebooku z naslovom "Dragi notranji minister, dragi Matteo" oster premier Conte, ki sicer ne pripada nobeni stranki. "Kršitve ustave", "obsesija z blokiranjem migrantov", "nepopustljivost", so le nekateri očitki, ki jih je naslovil na notranjega ministra Salvinija. Obtožil ga je, da izrablja migrantsko problematiko za pridobivanje političnih točk, namesto da bi iskal rešitve s političnimi partnerji, ter da je problem zreduciral na politično geslo 'zaprta pristanišča'. 

Salvini se je na to odzval s sarkazmom: "Da, kriv sem obsesije z varnostjo italijanskih državljanov, z bojem proti trgovcem z ljudmi in njihovimi sostorilci, nevladnimi organizacijami. 60 milijonov Italijanov plačuje mojo plačo za to obsesijo." 

A Salvinijevi pozivi po novih volitvah še zdaleč niso naključni. Javnomnenjske raziskave namreč kažejo, da je njegova Liga trenutno najbolj popularna stranka v državi. Vse od junija 2018 je podpora stranki naraščala – tudi in predvsem zaradi njegove stroge in nepopustljive drže do priseljencev, ki na obale Italije prihajajo z območja severne Afrike. Na drugi strani pa ima Gibanje pet zvezd vse manjšo podporo med volivci. To se je odrazilo tudi na majskih evropskih volitvah, ko se je na vrh zavihtela prav desna Liga, Gibanje pa je izgubilo skorajda tretjino podpore v primerjavi z lanskoletnimi volitvami. 

A tudi znotraj Lige se ne strinjajo vsi s Salvinijevimi načrti in pozivi k novim volitvam. Državni sekretar Giancarlo Giorgetti, sicer vidnejši član Lige in tesni zaupnik Salvinija, svari, da bi se po novih volitvah Liga lahko znašla tudi v opoziciji, nove volitve pa je označil za "neumno tveganje". Kmetijski minister Gian Marco Centinaio pa je v intervjuju glede koalicijskih partnerjev dejal, da jim "ne bi popolnoma zaprl vrat".

Vodja Gibanja pet zvezd Luigi Di Maio ne kaže navdušenja nad nadaljevanjem koalicije, nasprotno, na Facebooku je pred dnevi zapisal, da Salvini "sedaj obžaluje svojo potezo", a škoda je že narejena. "Vsak mora vzeti usodo v svoje roke. Vso srečo!"

In medtem so se začeli zbliževati Gibanje pet zvezd in socialni demokrati – skupaj bi stranki imeli večino v spodnjem domu in bi lahko oblikovali koalicijo – možnost, ki so jo po volitvah maja 2018 ostro zavračali. A končno besedo bo imel italijanski predsednik Sergio Mattarella, samo on lahko namreč razpusti parlament in razpiše nove volitve.