'Najbolje bi bilo najprej določiti, katera skupina dobi kateri položaj'

Najbolje bi bilo najprej določiti, katera politična skupina dobi kateri položaj, in potem govoriti o imenih, je dejal premier Marjan Šarec ob prihodu na vrh EU. "Ker nas je kar veliko in ima vsak svojo agendo, bo to zapletena naloga," je ocenil Šarec in dodal, da liberalci vztrajajo pri svojem stališču, da ne podpirajo sistema spitzenkandidatov. Niso samo nekateri posvečeni, možnosti je veliko, tako tudi demokracija deluje, je ocenil.

Na vprašanje, kako bi bilo treba razdeliti položaje med politične skupine, je odgovoril, da bodo videli, kaj bo prinesla današnja razprava. Vsi pa si želijo predsedniškega položaja v Evropski komisiji, je poudaril. Ker je volilni izid dal bolj razpršeno podobo, nobena opcija ne sme biti izključena, je menil.

O možnostih danske liberalke Margrethe Vestager, ki ji je doslej tudi sam izkazoval odločno podporo, ni želel ugibati: "Ne vem, kako se bo vse skupaj odvilo, je zagotovo dobra kandidatka, nikakor ni outsider."

Na vprašanje, ali je vodilni kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber še v igri, potem ko so socialisti in liberalci danes potrdili, da ne more računati na njihovo podporo, je odgovoril, da so se njegove možnosti po jasnem znamenju iz Evropskega parlamenta, da nima podpore, zmanjšale.

Premier ni želel jasno odgovoriti na vprašanje, ali bi glasoval proti Webru, če bi se predsednik Evropskega sveta Donald Tusk odločil za glasovanje o Webru. "V tem trenutku ne želim govoriti, proti komu smo, jasno smo povedali, za koga smo. Če bo glasovanje, bomo glasovali," je dejal. "Glasoval bom, kot je prav," je dodal.

Premier je še ocenil, da bi bilo najbolje, če bi dogovor dosegli že danes, a če ga ne bo, ga pač ne bo. "Politika je vedno umetnost možnega, tega se moramo zavedati," je sklenil.

Težavno iskanje pravega kandidata

Donald Tusk sicer upa, da se bodo dogovorili nocoj, a kljub temu v Bruslju neuradno že krožijo možni datumi izrednega vrha. Omenja se 1. julij. Pred tem so namreč nekateri voditelji na vrhu skupine G20 v Osaki, tako da je logistično manevrski prostor zelo omejen. Viri pri institucijah EU niti neuradno ne želijo ugibati o imenih. 

Tusk cilja na dogovor o celotnem svežnju: predsednikih Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropske centralne banke (ECB) ter visokem zunanjepolitičnem položaju.

Odločiti je treba tudi o predsedniku Evropskega parlamenta, a to ni v pristojnosti voditeljev. Izvoli ga parlament na ustanovni seji 2. julija. To je pomembno za celoten sveženj, saj to imenovanje zoži možnosti pri razdelitvi preostalih položajev.

Ugibanj je sicer ogromno. Eno ključnih vprašanj je, ali bo preživel sistem spitzenkandidatov, po katerem naj bi šef komisije postal eden od vodilnih kandidatov glavnih evropskih strank za volitve.