Tujina

Najdaljši neprekinjen let v zgodovini: 19 ur in 16 minut od New Yorka do Sydneyja

New York/Sydney, 20. 10. 2019 12.14 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Let avstralske družbe Qantas, ki je potekal v okviru raziskovalnega projekta Project Sunrise (Sončni vzhod), je bil najdaljši neprekinjen komercialni let v zgodovini. Pot od New Yorka do Sydneyja, ki je dolga 16.200 kilometrov, je trajala 19 ur in 16 minut. V projektu raziskujejo, kakšen učinek ima takšno potovanje na pilote, posadko in potnike.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Boeing 787-9 letalske družbe Qantas, ki je na krovu imel 50 ljudi, je pot, dolgo 16.200 kilometrov, opravil v 19 urah in 16 minutah. Naslednje leto načrtujejo še neprekinjen let od Londona do Sydneyja, ki bi premagal še skoraj 800 kilometrov večjo razdaljo. Šlo je za prvi tovrstni let s potniki in tovorom. Da jim ne bi bilo treba narediti postanka in dotočiti goriva, so vzleteli s polnim rezervoarjem (kar znaša približno 101,000 kilogramov) in omejeno količino prtljage. Po pristanku bi moralo ostati še 6000 kilogramov goriva, kar pomeni še 90 minut v zraku. Maksimalna vzletna teža za Boeing 787-9 je 254.000 kilogramov, QF 7879 pa je z newyorškega letališča vzletel z vzletno težo 233.000 kilogramov. Več kot polovico te teže torej predstavlja gorivo.

Letalo je potovalo s hitrostjo okoli 930 kilometrov na uro. Prvih nekaj ur so leteli na višini približno 11 kilometrov nad Zemljo, ko pa se je s porabo goriva teža letala zmanjšala, se je letalo dvignilo na okoli 12 kilometrov višine.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V podjetju pričakujejo, da bodo odločitev, če bodo res vzpostavili to povezavo, sprejeli do konca letošnjega leta. Tako bi redna linija začela delovati leta 2022 ali 2023. Najhitrejša obstoječa povezava med New Yorkom in Sydneyjem poteka preko Los Angelesa in traja 22 ur ter 20 minut.

Cilj tega rekordnega leta je bil, da preučujejo učinke, ki jih takšno potovanje ima na ljudi. Želeli so minimizirati t.i. ’jetlag’ in ugotoviti, koliko počitka je potrebnega, da si posadka opomore. Po vkrcanju na letalo so potniki svoje ure nastavili na lokalni čas v Sydneyju, potem pa so morali do noči ostati budni. Šest ur po vzletu so jim postregli z obrokom, ki je imel visoko vsebnost ogljikovih hidratov, potem pa so ugasnili luči, da bi jih spodbudili k spanju. V okviru raziskave so preverjali tudi možgansko valovanje pri pilotih, njihovo raven melatonina in budnosti, potnike pa so spodbudili tudi k telovadbi med letom.

Qantas je ta projekt imenoval z imenom ’Projekt Sončni vzhod’, navdih zato pa so dobili po zgodovinskih letih z imenom ’Double Sunrise’, ki so potekali med drugo svetovno vojno, in so v zraku ostali dovolj dolgo, da so doživeli dva sončna vzhoda.

Izvršni direktor družbe Qantas Alan Joyce je to označil za zelo pomemben korak v letalstvu in dejal, da upa, da bo to kmalu del redne ponudbe. Najdaljši komercialni let trenutno nudi letalska družba Singapore Airlines, in sicer let od Singapurja do New Yorka, ki traja 18 ur in 25 minut. Edina direktna povezava med Avstralijo in Evropo je zaenkrat let Perth-London, ki ga je družba Qantas vzpostavila marca lani.

Med letom so na voljo bili štirje piloti. Dva dodatna pilota, ki sta bila v kabini, sta letalo pripeljala v New York iz Seattla. Ugotovitve o tem rekordnem letu bodo delili z avstralsko vladno agencijo za civilno letalstvo.

 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (64)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

nemod
26. 01. 2020 14.13
teža ni v kilah in tonah... tepci novinarski!
Gregor Jus
21. 10. 2019 20.12
+2
101 tona goriva, kar je vec kot polovica teze letala (233 ton). Bravo! 😃
Serž58
21. 10. 2019 14.44
+0
Ne povejo koliko onesnaženja so povzročili....
Ka pa mislis
20. 10. 2019 21.55
+0
baje adrija nabavi letala na baterije
fairplayy
20. 10. 2019 20.22
-12
Se vec onesnazevanja
Malo_sutra
20. 10. 2019 20.35
+2
Ne, konstanto drzi isto hitrost tko da je poraba skoz ista. Bolje kot da 3x pristane in 3x vzleti. Tko da sam 1x stisne v zrak in me to to. Niso to dizelasi kot vcasih.
TheEarthIsFlat
20. 10. 2019 20.01
-1
Koliko časa pa potuješ iz Santiaga(Čile, J Amerika) do Avstralije (Sydney)v neprekinjenem letu? Če je bil kdo naj napiše,
dragan krstic
21. 10. 2019 07.42
+0
Matejv1983
20. 10. 2019 19.11
+17
kako to da pa potem naši veljaki rabijo za let iz Ljubljane v Bruselj 3dni?
Ka pa mislis
20. 10. 2019 21.50
+2
dragan krstic
20. 10. 2019 17.31
+6
Tisti ki apodaj nabijate kako na dolgih poletih letalo upravljajo avtopiloti si oglejte: cockpit flights videos.
dragan krstic
20. 10. 2019 17.22
+21
Bogi tisti v economy class.
Ramzess
20. 10. 2019 16.52
+4
Učinke leta na ... kaj pa posledice, tromboze ipd. o katerih smo že lahko že brali, pa še kaj se najde. Ljudje smo tako različni, tokaj še zdaleč niso bili zajeti vsi, le čas bo pokazal prave učinke oz. posledice.
Malo_sutra
20. 10. 2019 16.55
+4
dragan krstic
20. 10. 2019 17.31
-3
Malo_sutra
20. 10. 2019 20.28
+3
Kaj nimam pojma? Kaj tale na vrhu pise o nekih trombozah pa posledicah. Kaj pa se lahk zgodi? Edino da letalo pade. Pac to se dogaja tud na eno urnem letu. Tist ki bo hotu it na to pot bo pac sel. 1x bo bruhal pa mu bo uredu. Tist ki pa noce naj ne gre na to linijo. Bo pac presedal.
Malo_sutra
20. 10. 2019 16.47
+0
Nic lazjega, tempomat, nastimas navigacijo in lahk vsi spijo.
rdeč alarm
20. 10. 2019 16.31
+15
Prvi let na najdaljši komercialni letalski liniji brez težav New York, 12.10.2018, 15:38 | Posodobljeno pred enim letom. Obletnica od lanskee objave?
ArkaMast
20. 10. 2019 16.27
+1
24ur ADMIN
20. 10. 2019 16.09
-8
gasper111
20. 10. 2019 16.08
+41
....gorivo je tehtalo 101.000kg.... vzletna teža je bila 233.000 kg od tega je več kot 50% te teže predstavljalo gorivo. Matematika pa v šoli očitno ravno ni bila avtorjev adut.
intel1
20. 10. 2019 15.49
+7
a mene je.... ce zakurim drva
proofreader
20. 10. 2019 15.24
+22
To lahko celo serijo Narcos pogledaš v eno smer.
Golobek
20. 10. 2019 14.57
+41
Adrija pa leti v eni uri do zavoda za zaposlovanje🤔pa adrijo
Božji hram
20. 10. 2019 14.39
-11
Opta Musi
20. 10. 2019 14.05
+136
Tisti ki mislite da letalska industrija svinja... Po svetovnih oceanih in morjih pluje prek 53000 ladij, ki ponucajo milijardo in pol ton goriva letno. No saj, ;svetovna letalska industrija ponuca pa 3 milijarde in pol kerozina letno - brez porabe na povezanih storitvah (recimo na letališčih). Kerozin je sicer bistveno, bistveno bolj "čisto" oz. kakovostno gorivo v primerjavi s tistim, ki ga palijo ladje; berem v teh dneh v medijih, da je slabši naftni derivat od ladijskega goriva le še katran, ki ga uporabljajo za izdelavo asfalta, in da ladijsko gorivo v luft spušča 3500-krat (ja, tri tisoč petstokrat!) več žvepla, kot npr goriva v naših avtomobilih. Slabo vest se ves čas zbuja s temi dizli, itd, letali. Zanimivi so tudi podatki o porazdelitvi porabe. Tile so za območje celotnih ZDA za lansko leto 2018, cifre so najbrž bolj ali manj podobne tudi drugod po svetu (no .. al pa ne); Amerikanci ponucajo 3 miljarde in 300 milijonov litrov rafiniranih naftnih proizvodov (dizel, bencin ...) dnevno, in le 3% tega predstavlja potrošnja prebivalstva. 69% porabi transport (tu so tudi ladje in letala) in 25% industrija, medtem ko se 1% porabi za proizvodnjo štroma. Še en zanimiv podatek je, da ZDA (20%) in Kitajska (13%) skupaj ponucata tretjino globalne porabe naftnih derivatov. Tretja, četrta in peta država (Indija, Japonska in Rusija) skupaj pa 12%. In še nekaj; pri Kitajcih naftni derivati predstavljajo le 30-odstotni delež porabe energentov, 9% pa štrom (ki ga spet povečini pridobivajo s premogom ...) in preostanek (v grobem) naftni derivati. Se pravi, da Kitajska porabi 13% globalne porabe za le 30% svojih potreb. Ko bereš te cifre, je tripanje na električne osebne avtomobile s stališča varovanja okolja prav the bill no. Čisto zares si prismoda, če kupiš električni avto s prepričanjem, da s tem prispevaš k ohranitvi okolja. Amerikanc naj da kamione z dizla na bencin, pa Kitajc industrijo s premoga na dizel in je to vse, kar rabimo, pa bo svet rešen. Vse ostalo so pa nianse, marketing in kapitalistično izkoriščanje (naivnega?) folka.
schranz91
20. 10. 2019 14.08
+20
Doomer
20. 10. 2019 15.02
+7
Nahajališč z nafto, ki ima majhno vsebnost žvepla je zelo zelo zelo malo... + Naslednje leto gredo ladje na LNG...
Doomer
20. 10. 2019 15.06
+1
No f ing sh da ladje onesnažujejo... imaš kak predlog, kako naj drugače uvažamo dobrine
kapetan
20. 10. 2019 15.17
+7
Lepo statistično poročilo. Poišči pa še podatek koliko goriva porabi letalski transport v primerjavi z ladijskim na tono prepeljanega tovora. Videl bos da zaradi cene zransporta gre tovor po morju in železnici prvo in hitropokvarljivo in nujno blago pa z letalom. Ostalo pa seveda drži.
Opta Musi
20. 10. 2019 15.22
+10
Kapetan, saj vidis, vse podatke zgoraj, se enkrat preberi. Niso važne tone ampak kaj dejansko delamo/jo.
sredin?ar
20. 10. 2019 15.34
+14
15 najvecjih ladij na svetu skoduje naravi bolj kot vsi avtomobili na svetu. (poguglaj, da nebos rekel da kotalim buče)
kapetan
20. 10. 2019 17.03
+1
@optamusi. Drži pravilno si navedel se strinjam. Jaz sem to napisal zakaj se tako dela. V tej logistiki se z letalom vglavnem prevazajo potniki. Dobrine pa z ladjami ker je najcenejsi ladijski prevoz. Ker se že gradijo ladje na LPG gorivo se tu pač počasi izboljsuje. Ker pa pretovor meris v TEU ima ladja najmanjšo porabo goriva - vglavem surove nafte. Se vedno se strinjam z zgoraj navedenim. Navaj le vzrok zakaj ladje toliko porabijo in posledicno tudi onesnazujejo.