Najhujša zima dvajsetega stoletja

A vse to ni nič v primerjavi z zimo 1928-1929, ki kljub razmeroma toplemu decembru velja za najbolj mrzlo zimo 20. stoletja. Prvi prodor sibirskega zraka smo imeli takoj po novem letu, ko je začelo snežiti na kopna tla in v le nekaj dneh je ponekod zapadlo do 80 centimetrov snega, 20 centimetrska snežna odeja pa je sredi januarja prekrila celo Dubrovnik. Zaradi sneženja in vetra so nastajali visoki snežni zameti. Zamrznile so številne reke in jezera, led je v večjem obsegu prekril celo Tržaški zaliv. Spodnji videoposnetek prikazuje zamrznjeno laguno pri Benetkah:

Hud mraz je pritisnil takoj po novem letu in se razširil nad vso Evropo. Temperature so se v januarju in februarju pogosto spuščale 20 in več stopinj Celzija pod ničlo. Zaradi hudega mraza in pomanjkanja hrane so volkovi zahajali v vasi in napadali živino.

Slovenijo je najhujši mraz zajel v začetku februarja

Pri nas je najhujši mraz pritisnil 3. februarja, ko so po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili -33,1, v Babnem Polju pa neuradno kar -39,6 stopinj Celzija. Celo ob morju so se temperature spustile do -14 stopinj Celzija. V kleteh je zamrzovalo vino, v hlevih živina. Številne šole so bile zaradi mraza in snežnih zametov zaprte. Zaradi hudega mraza so pokala drevesa. Še posebej prizadete so bile oljke na Goriškem.

Za zadnja leta nepredstavljiv mraz je vztrajal skozi ves februar. Po podatkih Arsa je bilo izjemno mrzlo tudi 13. februarja, ko so v Kočevski Reki ob dveh popoldne izmerili -20,0 stopinj Celzija, na Bledu je termometer pokazal -16,6 stopinj Celzija, v Kamniku -16,5, v Novem mestu -15,8 in v Slovenj Gradcu -15,0 stopinj Celzija.

Povprečna temperatura v Kočevju je po podatkih projekta HISTALP januarja znašala -8,1, februarja pa kar -10,4 stopinje Celzija. Za primerjavo je imel najhladnejši mesec v zadnjih 30 letih povprečno temperaturo le -4,9 stopinj Celzija (december 1998).

Vzroki za tako hud mraz

Najhladnejši zrak nad Evropo ne pride iz polarnih predelov, kot bi morda pričakovali, saj nas pred tem varujeta Barentsovo in Norveško morje, ki zaradi toplega Severnoatlantskega toka tudi pozimi ne zamrzneta. Arktična zračna masa se ob pomiku preko teh dveh morij občutno ogreje, zato ob polarnem prodoru ne izmerimo ekstremno nizkih temperatur.

Najhujši mraz, kot je bil leta 1929, zabeležimo ob razširitvi sibirskega anticiklona. Takrat prevladujoče zahodnike nadomesti višinski vzhodnik, ki zračno maso prinaša iznad močno ohlajene Rusije.

Sibirska zračna masa se na svoji poti do nas sicer prav tako ogreje, a precej manj kot ob pomiku preko razmeroma toplih severnih morij. Vetru, ki nam dovaja mrzel zrak iznad Sibirije, pravimo buran, ki pa v zadnjih letih vse redkeje zapiha.