V Bruslju kot pogoj za začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško navajajo polno sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, kar pomeni predvsem prijetje enega najbolj znanih obtožencev, generala Anteja Gotovine, ki je za zdaj še na begu.
Glavna haaška tožilka Carla del Ponte je v svojem zadnjem poročilu, ki so ga objavili v torek in ki vodi Bruselj pri odločitvi o začetku pogajanj, pohvalila akcijski načrt vlade v Zagrebu za prijetje ubeglega generala, vendar pa prve rezultate pričakuje šele jeseni. Zato je rudi ocenila, da sodelovanje Hrvaške z omenjenim sodiščem za zdaj še ni zadovoljivo.
"Obžalujem, da je temu tako, a razumem, da potrebujejo hrvaške oblasti več časa, da bodo zagotovile polno delovanje demokratičnih struktur," je poročilo del Pontejeve komentiral evropski komisar za širitev Olli Rehn. "Hrvaška prihodnost je v EU. Unija je pripravljena začeti pristopna pogajanja, takoj ko bo Hrvaška izpolnila pogoje, ki ji jih je za začetek pogovorov postavila EU,” je še dodal.
Za zdaj je začetek pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo prestavljen na obdobje predsedstva Velike Britanije, ki je bila že doslej posebej kritična do Zagreba.
Tožilka v poročilu med drugim izraža obžalovanje, ker v primerjavi z zadnjim poročilom, ki ga je predstavila konec lanskega novembra, "ne more poročati o znatnem napredku v prizadevanjih hrvaških oblasti, da bi izsledile, aretirale in izročile Gotovino". Del Pontejeva ob tem izraža dvom v "resnično pripravljenost" hrvaških oblasti za prijetje Gotovine in meni, da so v Zagrebu dajali prednost prostovoljni predaji.
