Ameriški predsednik Bill Clinton je resnost položaja poudaril že 14. septembra, ko je gospodarske velesile pozval k takojšnji usklajeni akciji stabilizacije finančnih trgov, ki sta jih prizadela azijska kriza in enostranska odpoved plačevanja dolgov s strani Rusije.
Francija pa je nedavno pozvala druge države Evropske unije, naj izboljšajo nadzor nad mednarodnimi finančnimi tokovi, kar je bodoči nemški kancler Gerhard Schroeder že označil kot izvrsten predlog.
Po ovrednotenju grozečih nevarnosti je Mednarodni denarni sklad (IMF) napovedal revizijo zaradi močnega znižanja napovedi svetovne gospodarske rasti glede na pomladna predvidevanja. Sklad pričakuje, da bo rast bruto domačega produkta letos 2-odstotna in prihodnje leto 2,5-odstotna, kar je v primerjavi z lanskih 4,1 odstotka precejšnji padec. Bistvenega pomena je pri reševanju azijske krize krepitev Japonske, ki je kot druga najmočejša gospodarska sila sveta zapadla v recesijo in kjer pričakujejo letos 2,5-odstoten padec aktivnosti.
Kriza zaupanja grozi, da bo destabilizirala rastoča gospodarstva južne Amerike, saj mednarodni investitorji kratkoročno množično umikajo svoj kapital in ga vlagajo v varne naložbe, kot so na primer vrednostni papirji ameriških zveznih rezerv.
Skupina G-7 bi torej lahko pozvala južnoameriške države, naj privzamejo previdnostne finančne ukrepe v okviru odpiranja svojih trgov navzven ali kot sama elegantno povzame Catherine Mann z zasebnega raziskovalnega inštituta za mednarodno ekonomiko: ''Šlo bi za obliko nadzora''.