Že takoj po napadih so številni strokovnjaki ocenili, da lahko teroristični napadi v ZDA potisnejo ameriško gospodarstvo v recesijo, kar se je kasneje res zgodilo. Ameriške letalske družbe so izgubile milijarde dolarjev. Sedma največja ameriška družba US Airways je razglasila stečaj, o stečaju pa razmišlja tudi krovna družba druge največje svetovne letalske družbe United Airlines.
Pospešilo se je padanje tečajev na Wall Streetu, kar je vlagatelje stalo več kot 6,5 bilijona dolarjev. Indeks Dow Jones je trenutno 15,9 odstotka nižji kot ob začetku leta, indeks Nasdaq pa celo 33,59 odstotka. Padanje tečajev se je še zaostrilo po vrsti podjetniških škandalov družb Enron, Worldcom, Global Crossin in Adelphia. Borza v New Yorku je bila nekaj dni zaprta.
Po napadih so začeli strmo padati tudi borzni indeksi na mednarodnih borzah. Tragični dogodki so dodobra zamajali tečaje vrednostnih papirjev na azijskih borzah, na evropskih borzah pa so se indeksi znižali tudi za po deset odstotkov.
Evropske borze, članice Evropskega združenja borz (FESE) bodo v sredo z dvominutnim molkom počastile spomin na tragične dogodke lanskega 11. septembra v ZDA. Iniciativi se bo kot članica združenja FESE pridružila tudi Ljubljanske borza, ki bo svoje člane pozvala k molku ob 16.46 po srednjeevropskem času, so sporočili z Ljubljanske borze. Trgi in trgovalni sistemi bodo ostali odprti.
Mesto New York je celotno škodo - zaradi uničenih stavb, izpada plač in davčnih prejemkov ter izgubljenih prihodkov prizadetih podjetij - ocenilo na od 83 do 95 milijard dolarjev. Mesto je izgubilo 83.100 delovnih mest, pa tudi načrtovano rast delovnih mest za 63.000. Uničenih je bilo 1,2 milijona kvadratnih metrov poslovnih prostorov, kakšnih 1,6 milijona kvadratnih metrov pa jih je bilo poškodovanih. Samo tu naj bi stroški znašali 21,8 milijarde dolarjev.
Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju 2002 doseglo le 1,1-odstotno rast; stopnja brezposelnosti trenutno znaša 5,7 odstotka, potem ko je konec leta 2000 znašala 3,9 odstotka. Ameriški proračun bo v proračunskem letu, ki se izteče 30. septembra, zaradi največje rasti obrambnega proračuna od leta 1981 in visokih stroškov za varnost zabeležil primanjkljaj v višini 165 milijard dolarjev, napoveduje Bela hiša. V napovedih pa niso vračunani stroški morebitne vojne proti Iraku, ki naj bi po ocenah strokovnjakov dosegli 50 milijard dolarjev.
Leto dni po terorističnih napadih v ZDA si še vedno ni do konca opomogla tudi svetovna turistična industrija. Po besedah generalnega sekretarja Svetovne turistične organizacije Francesca Frangiallija je do konca leta mogoče pričakovati normalizacijo stanja, čeprav s še vedno nižjimi stopnjami rasti. Vprašanje pa je, ali bo prišlo do vojaškega posredovanja v Iraku, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ocenil Frangialli. V Sloveniji so teroristični napadi lanskega 11. septembra izzvali številne odpovedi, vendar so se razmere dokaj hitro umirile. V slovenskem turizmu glede na ostalo Evropo 11. september 2001 ni pustil tako dolgotrajnih posledic.