Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so letala te položaje napadla že drugič v zadnjih 48 urah. Zaradi oblačnega vremena letal ni bilo moč videti.
Ameriška letala so v prvem valu torkovih napadov znova obstreljevala mesto Kandahar, Kabul in Herat. V Kandaharju je po navedbah talibanov več bomb zadelo stanovanjsko četrt, pri čemer naj bi bili ubiti štirje ljudje. Tarči napadov naj bi bili prvič tudi provinca Paktika na meji s Pakistanom in letališče v Kunduzu na severu države. Nadaljevalo naj bi se tudi bombardiranje frontne linije v bližini Kabula in Samangana na severu države.
Rumsfeld in Hoon na tiskovni konferenci
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je na skupni novinarski konferenci z britanskim obrambnim ministrom Geoffom Hoonom povedal, da imajo ZDA v Afganistanu zelo majhno število vojakov, ki med drugim vzdržujejo stike z enotami afganistanske opozicije in posredujejo informacije o morebitnih tarčah.
Britanski obrambni minister je povedal, da Velika Britanija v Afganistanu trenutno nima svojih vojakov. Rumsfeld in Hoon nista želela povedati, ali se bodo napadi med muslimanskim praznikom ramadan nadaljevali, sta pa izrazila spoštovanje do islamske tradicije. Rumsfeld je delno potrdil poročanja talibanov, da je na severu Afganistana že približno 500 ameriških in zavezniških vojakov.
Ameriški predsednik George Bush pa je kongres pozval, naj ukini omejitve pomoči Azerbajdžanu, da bi tej državi, tako kot tudi Armeniji, lahko posredovali pomoč v boju proti terorizmu na območju Kavkaza. Bush se je po telefonu pogovarjal z azerbajdžanskim predsednikom Hejdarjem Alievom in armenskim predsednikom Robertom Košarianom in se obema zahvalil za "trdno" podporo v protiterorističnemu boju. Sogovorniki so se pogovarjali tudi o problemu Gorskega Karabaha in se izrekli za nadaljevanje prizadevanj za mirno rešitev problema, je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer.
Ameriški senat je prejšnji teden sicer izglasoval ukinitev omejitev pomoči Azerbajdžanu, ki jih je kongres sprejel leta 1992 zaradi spopadov v Gorskem Karabahu, armenski enklavi v Azerbajdžanu, vendar pa mora o tem vprašanju odločati še predstavniški dom ameriškega kongresa. Ameriški državni sekretar Colin Powell je nedavno izjavil, da Washington podpira vojaško pomoč Azerbajdžanu za boj proti terorističnim organizacijam. Pogajanja, v katerih naj bi oživili mirovni proces v Gorskem Karabahu se bodo nadaljevala v naslednjih dneh v Lizboni.
Sodelovanje s Severnim zavezništvom
Združene države Amerike imajo stike z afganistansko opozicijo na severu države, kot tudi na območjih pod nadzorom talibanov na jugu, je na novinarski konferenci v uzbekistanskem mestu Taškent dejal poveljnik ameriške operacije v Afganistanu, general Tommy Franks. Tako je prvič uradno potrdil, da imajo ZDA stike s protitalibanskimi skupinami tudi na jugu Afganistana. Franks je dodal, da ameriška operacija v Afganistanu ni v slepi ulici in se odvija v časovno določenih okvirih.
Afganistanska tiskovna agencija je pred tem poročala, da je na severu Afganistana približno 500 ameriških in zavezniških vojakov, pri tem pa so se sklicevali na talibanske vire. Večina vojakov je v Faizabadu v pokrajini Badahšan na severu države, ki je pod nadzorom Severnega zavezništva, je dejal predstavnik talibanske vojaške službe Kari Ahmadulah.
Protitalibanska opozicija je mobilizirala in opremila približno sto mož, ki so se namestili na planoti Šomali, severno od Kabula. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se je v nekdanjem sovjetskem vojaškem taborišču blizu mesta Džabal Seraj, ki se nahaja približno 30 kilometrov od frontne črte, kjer se spopadajo talibani in oborožena opozicija, odslej zbralo med 400 in 500 vojakov. Poveljnik Harif Han, ki nadzoruje dogajanje, je dejal, da bodo poskušali zbrati čimvečje število mož in jih pripraviti na spopad s talibani.
Posebni predstavnik ZN v Pakistanu
Posebni predstavnik ZN za Afganistan Lahdar Brahimi in pakistanski voditelj Pervez Mušaraf sta se v Islamabadu pogovarjala o usodi Afganistana po padcu talibanskega režima. Brahimi se je srečal tudi z visokim komisarjem ZN za begunce Ruudom Lubbersom, ki se mudi v Pakistanu. Brahimi in Lubbers sta se pogovarjala o begunskih razmerah in humanitarni krizi, ki bi se s prihajajočo zimo lahko še poslabšala.
Mušaraf je Brahimiju zagotovil, da imajo Združeni narodi osrednjo vlogo v zagotavljanju nujne pomoči za afganistanske begunce. Strinjala sta se, da je treba ohraniti enotnost Afganistancev in ozemeljsko celovitost države. "Zagotoviti moramo, da bo bodoča vlada vzdrževala prijateljske odnose s sosednjimi državami in ne bo dovolila, da bi njeno ozemlje uporabljali za sovražna dejanja proti komurkoli," je sporočil Brahimijev tiskovni predstavnik Eric Falt. Po njegovih besedah naj bi talibanski veleposlanik v Pakistanu Abdul Salam Zaef že zaprosil za srečanje z Brahimijem.
"Gre za svarilo, ki ga je že sprejelo mnogo ljudi, namreč, da tudi malih, oddaljenih držav, kakršen je Afganistan, ne moremo prepustiti samih sebi," je za CNN povedal Brahimi. Ob koncu tedna bo Brahimi šel v Teheran, kjer podpirajo Severno zavezništvo, v prihodnjem tednu pa bo obiskal še ostale afganistanske sosede. Brahimi pa se je srečal tudi z visokim komisarjem ZN za begunce Ruudom Lubbersom, ki se mudi v Pakistanu. Govorila sta o begunskih razmerah in humanitarni krizi, ki bi se s prihajajočo zimo lahko še poslabšala.
Ruud Lubbers, visoki komisar ZN za begunce, naj bi se srečal tudi s talibanskim veleposlanikom v Pakistanu mula Zaefom, ki ga namerava pozvati, da ščitijo infrastrukturo in upoštevajo predstavnike ZN v Afganistanu. "Z njim bom govoril, ker imamo v Afganistanu ljudi, tam imamo poslopja in tudi v bodoče bi radi ostali prisotni v tej državi. Seveda nočemo ropov in pričakujemo vso potrebno zaščito za naše ljudi tam," je dejal Lubbers. Lubbers je po srečanju s pakistanskim predsednikom Mušarafom še izrazil pričakovanje, da bodo pakistanske oblasti omilile stališče glede sprejemanja afganistanskih beguncev.
Približno 500 žensk in otrok je v torek dobilo dovoljenje za vstop v Pakistan, več sto drugih Afganistancev pa je moralo ostati na mejnem prehodu Šaman. Begunci, ki so jih zadržali, so pakistanske policiste začeli obmetavati s kamenjem, približno stotim med njimi pa je uspelo vdreti na pakistansko ozemlje. Ženskam in otrokom so že pred tem dovolili prestopiti mejo. Begunci so po navedbah pakistanskih oblasti v slabem zdravstvenem stanju in že nekaj dni niso jedli, več pa naj jih bilo tudi ranjenih v ameriških napadih.
Humanitarne organizacije pozivajo k prekinitvi napadov
Britanske humanitarne organizacije so ponovno pozvale k "humanitarni prekinitvi" napadov na Afganistan, da bi lahko še pred začetkom zime omogočile dostavo humanitarne pomoči afganistanskim beguncem. Predstavniki organizacij Christian Aid, Islamic Relief in Save the Children so britansko vlado prosile, naj preuči možnosti za sodelovanje z vladajočimi talibani in opozicijskim Severnim zavezništvom, da bi preprečili humanitarno katastrofo, ki po njihovih podatkih grozi približno petim milijonom beguncev. Organizacije so odboru v britanskem parlamentu pojasnile, da trenutno ne morejo ustrezno ukrepati pri reševanju krize.
Protesti na Tajskem
Pred ameriškim in britanskim veleposlaništvom v Bangkoku se je medtem zbralo približno 200 tajskih muslimanov, ki so protestirali proti vojaški operaciji v Afganistanu. Protestniki so vzklikali gesla proti ZDA in ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu, visoki muslimanski dostojanstveniki pa so brali odlomke iz korana.
