Letala so napadla tudi podzemeljske komplekse na jugovzhodu države, v katerih naj bi se skrivali pripadniki Al Kaide, in odvrgla 34.000 obrokov hrane, je na tiskovni konferenci v pentagonu povedal ameriški general Peter Pace, ki je dodal, da so ameriška letala prejšnji teden v dveh primerih cilje napadla z sedemtonskimi bombami z imenom "Rezalec marjetic". "Rezalci marjetic", ki jih odvržejo ameriška transportna letala C-130, eksplodirajo meter nad zemljo in povzročijo požar v radiju 250 metrov. Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld pa je danes povedal, da so v zadnjih desetih dneh podvojili število vojakov v Afganistanu in napovedal napotitev novih posebnih kopenskih enot, takoj ko bo to dovoljevalo vreme in razmere na terenu.
Ameriške letalske enote so sicer danes že šestič v desetih dneh bombardirale talibanske položaje na severovzhodu Afganistana ob meji s Tadžikistanom. Ponoči so ameriška letala napadala talibanske frontne črte okoli letališča v Bagramu, severno od Kabula in v provincah Balkh in Samangan. Že nekaj časa so napadi skoncentrirani tudi na območje mesta Mazar-i-Šarif, po trditvah očividcev pa tam že dva dni ni slišati ali videti streljanja ali protiletalske obrambe s talibanske strani.
Talibani sestrelili še en helikopter
Talibanske enote so sinoči zadele ameriški helikopter s štirimi člani posadke, ki je nato strmoglavil nekje ob pakistanski meji. Po poročanju naše dopisnice se je helikopter vračal iz reševalne akcije v Afganistanu. Strmoglavljenje je potrdila tudi pakistanska vlada, ki pa ni komentirala poročil o številu žrtev. Po navedbah prebivalcev okrožja Šagija v pokrajini Balučistan na jugozahodu Pakistana je helikopter strmoglavil v noči na ponedeljek, je sporočila agencija AIP. Območje Šagija se nahaja severno od letalskega oporišča Dalbandina, ki ga uporablja ameriška vojska.
Na ameriškem obrambnem ministrstvu so medtem zatrdili, da nimajo podatkov o strmoglavljenju ameriškega vojaškega helikopterja v Pakistanu. Predstavnik Pentagona, poveljnik Jay Steuck je dejal, da je afganistanska tiskovna agencija (AIP), ki je o nesreči predtem poročala, dogodek zamešala z nesrečo ameriškega helikopterja, ki se je zgodila konec tedna v Afganistanu.
Uspeh Severnega zavezništva
V nočnih bojih je opozicijsko Severno zavezništvo po petih urah bojev zavzelo območje 100 km južno od mesta Mazar-i-Šarif na severu Afganistana. Američani, ki so Severno zavezništvo opremili z orožjem, uniformami in treningi, so prepričani, da se lahko bojna črta že v nekaj dnevih premakne proti mestu, ki si ga želijo zavzeti že pred zimo. Američani zatrjujejo, da bodo njihove kopenske enote še naprej pomagale Severnemu zavezništvu iz treh baz v Tadžikistanu.
V mesecu dni 633 mrtvih civilistov
Afganistanska tiskovna agencija AIP je poročala tudi, da je v enem mesecu ameriških letalskih napadov v Afganistanu umrlo 633 civilistov, med 800 in 1000 ljudi pa naj bi bilo ranjenih. AIP, ki je blizu talibanskemu režimu, je še poročala, da je med napadi v Kandaharju umrlo 204 ljudi, 163 v pokrajini Nangarhar, 92 v Kabulu, 79 v Heratu, 32 v provinci Balh, 53 pa v drugih pokrajinah. Talibani so minuli teden sicer sporočili, da je od začetka napadov 7. oktobra umrlo več kot 1500 ljudi.
Združeni narodi pa so danes sporočili, da so neeksplodirani ostanki ameriških kasetnih bomb povzročili smrt enega človeka, trije pa so bili ranjeni, med njimi dva otroka v bližini Herata. ZDA so priznale, da v Afganistanu uporabljajo kasetne bombe, v katerih se nahaja mnogo manjših eksplozivnih teles. Uporaba kasetnih bomb sicer ni v nasprotju z mednarodnim pravom. Borci za človekove pravice po svetu pa kritizirajo uporabo kasetnih bomb, saj mnogo bomb ne eksplodira takoj in tako postanejo grožnja civilistom.
Nekatere humanitarne organizacije so tudi opozorile, da bi otroci lahko zamenjali neeksplodirana eksplozivna telesa rumene barve z istobarvnimi paketi s hrano. Pentagon je nato obljubil, da bo spremenil barvo paketov s hrano, ki jih odmetavajo nad Afganistanom.
ZDA na voljo 3.900 nemških vojakov
Nemški kancler Gerhard Schröder je ZDA v podporo boju proti mednarodnemu terorizmu za obdobje enega leta ponudil na razpolago 3900 nemških vojakov. Ameriški predsednik George Bush je namreč za pomoč pri vojaški operaciji v Afganistanu v torek zaprosil tudi nemško vojsko.
Kot je pojasnil Schröder, bo Nemčija prispevala pomoč za obrambo pred jedrskim, biološkim in kemičnim orožjem, sto pripadnikov posebnih enot, enoto za evakuacijo ranjencev, sile za zračni transport ljudi in materiala ter do 1800 pripadnikov pomorskih sil za zaščito ladijskih transportov. "To je pomembna, bistvena in, če želite, zgodovinska odločitev," je poudaril Schröder.
