Pregled treh pisarn v stranskem poslopju ameriškega kongresa je pokazal navzočnost sledi bakterij vraničnega prisada, je v petek sporočila policija na Kapitolu. Pisarne, v katerih so odkrili sledi, pripadajo demokratu iz zvezne države Maine Johnu Baldacciju, demokratu iz New Jerseya Rushu Holtu in republikancu iz Indiane Mikeu Penceu. Po besedah predstavnika policije se preiskava medtem nadaljuje tudi v drugih poslopjih kapitola. Urad vodje senatne večine Thomasa Daschlea, ki je kot prvi član kongresa prejel pismo, okuženo z vraničnim prisadom, se nahaja v istem poslopju.
Ameriški preiskovalci menijo, da so napadi z bakterijami vraničnega prisada delo skrajnežev, ki živijo v ZDA, in niso povezani z islamisti Osame bin Ladna, glavnega osumljenca za teroristične napade v ZDA 11. septembra, piše v današnji izdaji ameriški časnik Washington Post. Vse kaže na isti vir, vendar pa ne na to, da gre za teroristično operacijo iz tujine, je za časnik izjavil visoki predstavnik ameriške administracije.
FBI in poštni preiskovalci poleg drugih preiskujejo tudi skrajne desničarske skupine v ZDA in privržence islamskih skrajnežev, ki živijo v ZDA, vendar zaenkrat ne sumijo nobene posamezne skupine. Agenti FBI in obveščevalne službe CIA prav tako tudi niso našli nobenih povezav med pismi, okuženimi z bakterijami vraničnega prisada, in bin Ladnovo teroristično mrežo Al Kaido ter drugimi znanimi terorističnimi skupinami. Laboratorijske analize prav tako niso pokazale povezave med pismi in tujimi vladami.
Razširitev cepljenja proti antraksu
Ameriški center za nadzor nad okužbami (CDC), s sedežem v Atlanti, je sporočil, da bodo določene rizične skupine ljudi kmalu začeli cepiti proti antraksu. Cepivo proti antraksu, ki je v ZDA na voljo izključno vojski, bodo dali laboratorijskim delavcem in strokovnjakom za dekontaminacijo, ki sodelujejo v preiskavah in odstranjevanju antraksa, razmišljajo pa tudi o cepljenju poštnih uslužbencev. CDC se je za cepivo odločil, ker bi bilo lahko škodljivo vztrajati le na terapiji z antibiotiki. Že pred mesecem dni pa so zaprosili Zvezno upravo za hrano in zdravila (FDA), da od Pentagona zahteva cepivo.
Združenje veteranov zalivske vojne pa je medtem izdalo opozorilo, da je vojaško cepivo preizkusne narave in ima številne dolgoročne stranske učinke na zdravje. Veterani so spomnili na poročilo Kongresne nadzorne službe (GAO), objavljeno 23. oktobra, ki potrjuje eksperimentalno naravo omenjenega cepiva in številne neznanke glede dolgoročnih posledic za prejemnike tega cepiva. Veterani zalivske vojne že več let opozarjajo na številne nerazjasnjene bolezni, čemur pravijo zalivski sindrom, vendar je ameriška vlada ob sodelovanju množičnih medijev doslej uspešno zavirala javno razpravo. Cepivo proti antraksu, ki ga imajo v ZDA, naj bi bilo nezakonito predelano in povzročalo težave. Veterani zahtevajo več sredstev za proučevanje posledic in zdravljenje.
Kljub pomislekom veteranov pa velja, da cepiva tako ali tako ni dovolj. Vojska je imela do lanskega decembra v rezervi še 60.000 doz cepiva, vendar zdaj nihče noče izdati, koliko ga je še ostalo. Program cepljenja je zastal pri 500.000 vojakih in rezervistih. Določeno število vojakov se je cepljenju lani uprlo prav zaradi opozoril veteranov, vendar jih je doletel disciplinski postopek ali pa so morali poiskati drugo službo. Edina tovarna, ki ima tehnologijo za izdelavo cepiva, pa zaradi pomanjkljivosti glede varnostnih standardov še vedno ni dobila dovoljenja FDA za proizvodnjo. Od leta 1998 ni bila izdelana niti kapljica cepiva. BioPort iz Lansinga v Michiganu je po pojavu antraksa v ZDA na naslov FDA poslal dokumentacijo z dokazi o tem, da naj bi bila proizvodnja varna, vendar odgovora še ni.
Problem z antraksom je tudi v tem, da se novembra uradno začenja sezona gripe, okužba z vraničnim prisadom pa ima podobne simptome. Ameriški zdravniki zato pričakujejo velik naval ljudi, ki se bodo hoteli cepiti proti gripi. Že zdaj so bolnišnice in ambulante polne ljudi s prehladom, ki jih je strah, če morda nimajo antraksa. Ameriški proizvajalci cepiva proti gripi obljubljajo, da bodo letos izdelali 85 milijonov doz, medtem ko so jih lani 72 milijonov. Doslej so razposlali komaj 44 milijonov doz. Zaradi tega bodo najprej cepili tiste ljudi, ki jih gripa najbolj ogroža. Med njimi so starejši in ljudje s težavami na srcu in tisti s slabim imunskim sistemom. Lani je zaradi gripe in bolezni kot posledice gripe v ZDA umrlo 20.000 ljudi.
Kongresnike skrbi tudi varnost hrane
Ameriške kongresnike je po poplavi poštnih pošiljk z bakterijami antraksa začela skrbeti tudi varnost hrane, ki bi lahko bila naslednja tarča teroristov. Teroristični napadi z zastrupljeno hrano v ZDA niso neznanka, saj so na primer leta 1980 pripadniki enega od številnih kultov v Oregonu v restavracijah s salmonelo zastrupljali solate, zaradi česar je zbolelo 700 ljudi. Tudi nekdanji predsednik Bill Clinton se je minuli konec tedna znova znašel v časopisih, saj mu je nekdo poslal zavoj z majhnimi stekleničkami, v katerih so bile bakterije salmonele. Clintonovi telesni stražarji so zagotovili, da njihovi varovanci dobivajo po pošti še večje neumnosti, vendar se je za salmonelo verjetno razvedelo zaradi splošne zaskrbljenosti z antraksom.
Po mnenju strokovnjakov in kongresnikov naj bi bile najbolj ogrožene zaloge surove hrane, na primer sadje in zelenjava, ki pridejo na police v trgovinah skoraj popolnoma brez inšpekcije. Kot vedno pa je ogrožena živina, ki se lahko okuži s kakšno od nalezljivih bolezni, največ skrbi vzbujata slinavka in parkljevka.
Spremembe bodo najprej potrebne na sistemski ravni. Zvezna uprava za hrano in zdravila FDA, ki zaposluje 750 inšpektorjev za nadzor nad 55.000 prehrambenimi tovarnami, je pooblaščena za kontrolo skoraj vse hrane razen mesa. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo pa ima 8000 inšpektorjev za nadzor nad 6000 objekti, predvsem mesne industrije. FDA zahteva dodatno število inšpektorjev in znanstvenikov ter boljšo laboratorijsko opremo za odkrivanje strupov, predvsem pri uvozu hrane. Bela hiša je za izboljšanje varnosti glede hrane predlagala 106 milijonov dolarjev, vendar demokratski senatorji zahtevajo milijarde, zaradi česar bo spet treba najti kompromis.
Nasprotovanje industrije visokim standardov glede naravnih bakterij pri nekaterih senatorjih vzbuja dvom o pripravljenosti na strožje ukrepe v boju proti terorizmu. Mesna industrija, ki tako kot druge v ZDA nasprotuje strožjemu državnemu nadzoru, sicer trdi, da so že sprejeli prostovoljne ukrepe. Nekatere tovarne od delavcev zahtevajo oblačila posebne barve, da nadzorniki natanko vedo, če je kdo na nepravem mestu, posebej pa so zavarovani tovornjaki in železniški vagoni, ki prevažajo hrano.