Napeto pred volitvami

V Italiji je danes volilni molk pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale v nedeljo in ponedeljek. V ospredju je predvsem boj med desnico, ki jo ponazarja sedanji premier Silvio Berlusconi, in levico, ki jo brani Romano Prodi. Slednji naj bi imel po javnomnenjskih raziskavah tudi več možnosti. Prodija sicer večinoma podpira tudi slovenska manjšina, ki se pod njegovo vladavino nadeja boljših časov.

Na italijanskih volitvah tudi slovenski kandidati

Zadnje javnomnenjske raziskave so dajale rahlo prednost Prodiju in v primeru njegove zmage si slovenska manjšina obeta vsaj začetek izvajanja zaščitnega zakona, ki ga je Berlusconijeva vlada prejšnji mesec znova postavila na stranski tir. Tudi slovenski kandidati za italijanski parlament - Miloš Budin, Marko Marinčič, Stojan Spetič, Aldo Rupel, Hadrijan Corsi, Boris Pangerc, Bruno Budal in Giuseppe Marinig - se potegujejo na strani leve sredine, ki jo vodi Prodi.

V Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) pa so v petek tudi pozvali k množični udeležbi volitev in podpori levosredinski koaliciji ter slovenskim kandidatom. Sicer pa se bo z vodstvom SKGZ in druge krovne organizacije Slovencev v Italiji, Sveta slovenskih organizacij (SSO), danes v Trstu srečal zunanji minister Dimitrij Rupel. Hkrati s parlamentarnimi volitvami bodo ponekod v Furlaniji-Julijski krajini potekale tudi občinske volitve, v Vidmu, Trstu in Gorici pa tudi volitve v pokrajinske uprave, na katerih si slovenska narodna skupnost še posebej prizadeva za uspeh.

Raziskave napovedujejo zmago Prodiju

Javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bi Prodi in njegova koalicija levosredinskih strank, zbranih pod imenom Unija, lahko zbrala okoli 52 odstotkov glasov, Berlusconijeva desnosredinska Hiša svoboščin pa 47 odstotkov. To sicer ne obeta ravno udobne večine, vendar pa je Berlusconijeva koalicija vsega štiri mesece pred volitvami decembra lani spremenila volilni sistem tako, da bo koaliciji, ki bo zbrala največji odstotek glasov, četudi samo relativno večino, po zaslugi t.i. nagrade za zmagovalca zagotovljenih 340 od 630 poslanskih mest. V senatu se nagradni sedeži delijo po deželah, kar bi utegnilo povzročiti, da bi imela v spodnjem domu večino ena koalicija, v zgornjem pa druga. Po mnenju večine italijanskih političnih opazovalcev bi bile v tem primeru nujne ponovne volitve.

K temu sklepu bi lahko vodila tudi analiza predvolilne kampanje, ki se je končala danes opolnoči. Bila je razgreta in pogosto groba in žaljiva, zato je skoraj nemogoče, da bi prišlo do kompromisov med obema blokoma.

Burna predvolilna soočenja

Predvolilna kampanja se je sicer vrtela predvsem okoli slabih gospodarskih razmer v Italiji in vprašanja davkov. Opozicijski voditelji so obtoževali dosedanjo vlado za primanjkljaj v javnih financah in vse nižjo gospodarsko rast, medtem ko je Berlusconi zavračal krivdo na splošno recesijo, mednarodni terorizem in celo uvedbo evra. Manj kot napovedim, kaj namerava storiti v naslednjem mandatu, se je premier med kampanjo posvečal opozorilom volivcem, da namerava levica v primeru zmage zvišati davke, kar je Prodijeva Unija odločno zanikala.

Berlusconi je ves čas kampanje obvladoval javna občila in zasenčil ne le predstavnike opozicije, ampak tudi svoje lastne zaveznike. Zaradi strogo določenih pravil sta bili bolj uravnoteženi le obe televizijski soočenji med Prodijem in Berlusconijem. V prvem je bil prepričljivejši vodja Unije, v drugem pa je sedanji premier z večjo napadalnostjo in obljubami volivcem po mnenju večine gledalcev dosegel izenačen izid.