Spomladi bo potekal tretji pregled izpolnjevanja obveznosti iz Akcijskega načrta za članstvo (MAP), po katerem naj bi bilo več ali manj jasno, kdo bo sprejet. Slovenijo bo že sredi februarja obiskala izvedenska skupina zavezništva, ki bo preučila uresničevanje slovenskega programa MAP, predvidoma v začetku marca pa bo MAP pod drobnogled vzel politično-vojaški odbor zveze Nato.
Sredi maja se bodo v Reykjaviku sešli zunanji ministri zavezništva, ki se jim bodo pridružili tudi kolegi iz kandidatk za članstvo. Po napovedih pa Nato tudi takrat še ne bo sprejel končne odločitve o tem, katere države bo na novembrskem vrhu v Pragi.
Slovenija ima dobre možnosti
Predsednik ameriškega senatnega odbora za mednarodne odnose demokrat Joseph Biden je že junija lani med razpravo o širitvi zveze Nato dejal, da o imenih novih članic ni preudarno govoriti vnaprej, vendar je pri izražanju mnenja o posameznih kandidatkah na prvem mestu omenil Slovenijo. Kot je takrat dejal, ni nobena skrivnost, da je Slovenija odlično pripravljena za članstvo v zavezništvu in če v letu dni "ne zapade v pretirano samozavest", naj bi bila njena pridružitev že dejstvo.
Powell je sicer pojasnil, da bodo pri izbiri novih članic zavezništva upoštevali njihovo izpolnjevanje Akcijskega načrta za članstvo (MAP) in odgovor na vprašanje, ali lahko kandidatka zavezništvu kaj prispeva. Ni pa odgovoril na vprašanje, koliko in katere kandidatke bodo novembra povabili v Nato. Največ možnosti pa naj bi po mnenju političnih analitikov in po pisanju medijev imele Estonija, Litva in Latvija ter Slovenija in Slovaška. Manj možnosti naj bi imeli Bolgarija in Romunija, Makedonija in Albanija pa bosta morala po mnenju diplomatov na povabilo še počakati.
Sprejetje Slovaške bo v veliki meri odvisno tudi od izida tamkajšnjih volitev in od tega, ali bo na oblast prišla vlada, ki bo naklonjena zvezi Nato. Bolgarija in Romunija sta naslednji v vrsti, medtem ko bosta morali Makedonija in Albanija po mnenju diplomatov še počakati. Ameriški politiki sicer zatrjujejo, da nobena od devetih kandidatk ni vnaprej izključena, tako kot nobena še nima zagotovljenega mesta.
Powell je sicer pred senatnim odborom pričal tudi o novem proračunu ameriške administracije za leto 2003, v katerem je za State Department predvidenih 8,4 milijarde dolarjev. Takšno pričanje ga čaka tudi v sredo pred sorodnim odborom v predstavniškem domu kongresa. Predsednik odbora za mednarodne odnose predstavniškega doma ameriškega kongresa, republikanec Henry Hyde iz Illinoisa, ki bo vodil sredino zaslišanje, je v torek zvečer objavil prioritetne naloge svojega odbora v letu 2002.
Med njimi je tudi izrecno imenovanje držav kandidatk, ki bi morale po mnenju kongresa morale dobiti povabilo za članstvo v zvezi Nato, ki po sprejetju Češke, Poljske in Madžarske leta 1999 šteje 19 članic. O objavi imena kandidat, ki si zaslužijo članstvo, je novembra lani na srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom govoril že republikanski član predstavniškega doma iz Nebraske Doug Bereuter.
Predstavniški dom je že lani sprejel resolucijo oziroma "Listino o konsolidaciji svobode", s katero poziva k nadaljnji širitvi zveze Nato. Za resolucijo je 7. novembra 2001 glasovalo 372 članov predstavniškega doma, proti jih je bilo 46, še isti dan pa je bila poslana v senatni odbor za mednarodne odnose. Ta je brez ugovora sprejel Bidenov predlog, da se resolucija potrdi in pošlje v glasovanje celotnemu senatu. Ta bo o njej glasoval, ko pride na vrsto. To bo izredno pomembno glasovanje, saj bo pokazalo, kakšno razpoloženje vlada v senatu, ki mora z dvotretjinsko večino 90 članov potrditi sprejetje novih članic v zavezništvo.
