Napovedano močno deževje

V Veliki Britaniji se ljudje še vedno soočajo z najhujšimi poplavami v zadnjih 60 letih. Na tisoče domov v najhuje prizadetem okrožju Gloucestershire naj bi danes ponovno dobilo pitno vodo, kljub temu pa bo 130.000 domov še dva tedna brez vode. Na britanske oblasti pa se je usul plaz kritik zaradi prepočasnega reagiranja na kritične razmere, ki so jih povzročile poplave. Odbor za okolje je že napovedal temeljito preiskavo v oktobru.

Zaskrbljujoča pa je informacija, da se v soboto ponoči in nedeljo dopoldan obeta močno deževje, ki bi lahko zopet poslabšalo razmere na že delno saniranih območjih okrožja Gloucestershire.

Poplave so terjale osem življenj. Zadnji dve žrtvi, očeta in sina, so našli v kleti športnega kluba v Tewkesburyju.

Kraljica Elizabeta II. je donirala denar, namenjen žrtvam poplav, Rdečemu Križu, so sporočili iz Buckinghamske palače. Britanski prestolonaslednik princ Charles pa je obiskal prizadete družine, ekipo, ki pomaga na terenu ter prostovoljce.

Zdravstveni delavci opozarjajo na možnost infekcij, ki bi jih lahko povzročila umazana voda, čeprav menijo, da je verjetnost bolezni prebavil majhna.

Trimesečno obdobje med majem in julijem so še pred koncem julija označili za najbolj mokro obdobje v zgodovini te države. Nad Anglijo in Walesom je padlo največ dežja, odkar so leta 1766 začeli beležiti te podatke.

V večjem delu Evrope še vedno gori

V večjem delu Grčije še vedno divjajo požari, v Italiji pa je danes vlada na jugu države razglasila celo izredno stanje zaradi naravne katastrofe. Še naprej gori tudi v Makedoniji, ponekod v Bolgariji in Črni gori, na Hrvaškem pa je večina požarov pod nadzorom. V Veliki Britaniji se stanje po katastrofalnih poplavah počasi umirja.

V večjem delu Grčije še vedno divjajo požari. Na severnem delu otoka Peloponez so ognjeni zublji uničili že 15.000 hektarjev gozda, sicer pa je stanje najhujše na južnem delu otoka. Ruski predsednik Vladimir Putin je Grčiji že obljubil letalo za gašenje.

Na jugu Italije pa je danes vlada po katastrofalni seriji požarov v preteklih dneh razglasila izredno stanje zaradi naravne katastrofe. Požari so namreč uničili številne tovarne ter stanovanjske in turistične objekte, veliko škodo pa je utrpelo tudi italijansko kmetijstvo. Samo v kalabrijskem Naravnem parku Pollino je bilo uničenih 2000 hektarjev gozda, zaradi česar je državno tožilstvo v Castrovillari zaradi sumov podtikanja požarov uvedlo preiskave. V Apuliji so požari v večini pod nadzorom.

Rusija je letalo za gašenje posodila tudi Črni gori, ki ga bodo uporabili za gašenje požara na manj dostopnih območjih. Večina požarov je pod nadzorom, nevarnost širjenja pa obstaja ob morju in v Nacionalnem parku Durmitor, požar pa se širi tudi na meji med Črno goro in Republiko srbsko.

Makedoniji so helikopterje in letala za gašenje posodile Turčija, Slovenija in Hrvaška. Makedonci se namreč še vedno borijo z več kot 20 požari, nekateri med njimi naj bi bili celo podtaknjeni. Makedonska vlada je v četrtek odpravila izredno stanje, saj so temperature iz 46 stopinj Celzija padle na med 33 in 38 stopinj Celzija.

V Srbiji je živo srebro iz rekordnih 45 stopinj Celzija padlo pod 35 stopinj Celzija. V Bolgariji so ognjeni zublji v zadnjem tednu uničili več kot 23.000 hektarjev gozda in kmetijskih površin. Stanje se zaradi padajočih temperatur sicer izboljšuje, vendar je ponekod po državi danes še vedno razglašeno izredno stanje. Bolgarija je za pomoč že zaprosila Evropsko unijo, Rusijo in Nato.