Zunanji ministri Evropske unije in desetih držav pristopnic, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so na konklavu v Neaplju v medvladnem dogovarjanju o ustavni pogodbi dosegli preboj o prihodnjem obrambnem sodelovanju v uniji, medtem ko pri pogovorih o institucionalnem ustroju razširjene povezave bistvenega napredka ni bilo, saj države glede sestave Evropske komisije in definicije kvalificirane večine vztrajajo pri že znanih stališčih.
Dosežen preboj glede obrambe
Zunanji ministri dosegli premik pri pogajanjih o obrambnem sodelovanju med članicami in se strinjali, da ustanovijo samostojne evropske sile za hitro posredovanje, ki bi štele okoli 1500 vojakov. Enote naj bi bile vzpostavljene do leta 2007 in bi bile lahko na teren v oddaljenosti največ 4000 kilometrov od Evrope nameščene v 15 dneh za najmanj 120 dni.
Z dogovorom Nemčije, Francije in Velike Britanije o prihodnjem obrambnem sodelovanju, ki ga je trojica razgrnila ostalim udeležencem konklave na petkovi večerji, je v pogovorih dosežen preboj, ocenjuje slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "Na podlagi tega, kar vemo zdaj, bo takšno sodelovanje zanimivo tudi za Slovenijo, ki bi želela biti zraven," je dejal Rupel.
Podobna je bila reakcija skoraj vseh držav, z izjemo nevtralnih. Večina se strinja, da je dogovor trojice dobra podlaga za soglasje pri oblikovanju prihodnje ustavne pogodbe na medvladni konferenci, je dejal minister. "Vrsto podrobnosti bo sicer še treba razdelati, vendar smo dobili podlago, ki bo omogočila dogovor o obrambi na vrhu v Bruslju decembra," je dejal.
Problema kvalificirana večina in sestava Evropske komisije
Nasprotno pa premikov ni bilo pri opredeljevanju kvalificirane večine za sprejemanje odločitev v Svetu EU, kjer predloženi rešitvi iz osnutka ustave, ki predvideva dvojno večino, večino držav članic in 60 odstotkov prebivalstva, ostro nasprotujeta Španija in Poljska, ki želita ohranitev zapletenega načina glasovanja iz pogodbe iz Nice.
Tudi pri določanju sestave Evropske komisije, kjer majhne države želijo svojega komisarja z glasovalno pravico, po navedbah diplomatov ni nič novega. Kljub temu je italijanski zunanji minister Franco Frattini ocenil, da je dogovor o prihodnji sestavi Evropske komisije blizu, kajti večina držav zdaj zagovarja načelo, po katerem bi moral vsak komisar imeti glasovalno pravico. "Na srečanju je prišlo do 'konvergence' v stališčih, imamo širok dogovor, da naj vsaka država ima komisarja s polno glasovalno pravico," je poudaril Frattini.
Rupla veseli napredek
Slovenski zunanji minister Rupel je bil posebej vesel preboja v dogovarjanju o obrambnem sodelovanju, kjer velikih nesoglasij skladno z njegovimi besedami ni več. "Napredek pa je bil dosežen tudi pri institucionalnih vprašanjih," je poudaril in tako dejal, da glede sestave Evropske komisije že prevladuje misel, da je enakopravnost vseh komisarjev nujna. Na veliko razumevanja je naletela tudi zahteva po dvigu minimalnega števila evropskih poslancev na članico iz štiri na pet, je dejal Rupel.
Zunanji ministri 25 držav so končali srečanje v Neaplju. Ponovno se bodo dobili 8. in 9. decembra v Bruslju, nato pa bodo v razpravi spremljali voditelje članic EU in pristopnic na vrhu v Bruslju 12. in 13. decembra. Tam naj bi skladno z načrti italijanskega predsedstva EU tudi dosegla dogovor o prihodnji ustavni pogodbi, v katero bo zapisan tako ustroj unije, kot tudi načrti za tesnejšo obrambno integracijo.
