V napadu palestinskih skrajnežev je bilo ubitih sedem izraelskih civilistov. V napadu so zadeli avtobus, tovornjak in več osebnih vozil. Izraelske varnostne sile so se na napad nemudoma odzvale in v akciji, v kateri je sodelovalo veliko število vojakov, policistov in helikopter, ubilo vse tri napadalce. Pet od sedmih ubitih Izraelcev je bilo civilistov, so sporočili zdravniški viri.
Po podatkih izraelske policije napadalci prihajajo iz Libanona, izraelska vojska pa nima informacij o vdoru čez severno mejo. Neimenovani libanonski varnostni predstavniki so informacije zanikali in dejali, da napadalci prihajajo iz izraelskega ozemlja.
Boji se nadaljujejo
Izraelske sile so uničile tudi sedež palestinskega voditelja Arafata. Šaron je napovedal možnost prenehanja Arafatovega hišnega pripora v Ramali in začetka mirovnih pogajanj. Palestinske oblasti so aretirale še zadnjega od osumljencev za umor izraelskega ministra Zeevija.
V pričakovanju prihoda mednarodnih posrednikov na Bližnji vzhod je v nasilju na Zahodnem bregu in v Gazi umrlo pet Palestincev, še več pa je bilo ranjenih. Na Bližnjem vzhodu pričakujejo ruskega posrednika Vdovina, ameriškega podpredsednika Cheneya in še posebnega ameriškega odposlanca Anthonyja Zinnija.
Najobsežnejša operacija doslej
Izraelska akcija je bila najobsežnejša operacija od začetka palestinske vstaje pred osemnajstimi meseci. Izraelci so z več sto tanki vdrli v Ramalo, davi pa so vdrli tudi v begunsko taborišče Džabalija na območju Gaze, pri čemer je bilo v spopadih po palestinskih podatkih ubitih najmanj 22 Palestincev, okoli 75 pa ranjenih.
Uvedba policijske ure
Izraelska vojska je ob okupaciji Ramale uvedla policijsko uro za 160.000 prebivalcev mesta. Pri tem je prišlo do spopadov med izraelskimi vojaki in Palestinci, v njih sta bila ubita dva palestinska policista. Dva Palestinca sta kasneje umrla ob izraelskem obstreljevanju reševalnega vozilaIzraelska vojska je zasedla skoraj celotno Ramalo in obkolila rezidenco palestinskega voditelja Jaserja Arafata, ki je bila tudi tarča obstreljevanja. Arafat po palestinskih navedbah ni bil ranjen.
Palestinci poročajo, da so Izraelci več raket izstrelili tudi na sedež gibanja Fatah v El-Birehu v bližini Ramale. Vodja palestinskih pogajalcev Saeb Erekat je izraelsko operacijo obsodil in jo označil kot "pokol".
Protesti Izraelcev
Več deset tisoč desničarskih Izraelcev se je ponoči zbralo v Tel Avivu, ki so vlado pozivali k ostrejši vojaški kampanji proti Palestincem. Na napisih so zahtevali zrušenje palestinskih avtonomnih oblasti in njihovega voditelja Arafata. K demonstracijam pod geslom Močan narod bo premagal terorizem je pozval svet judovskih naseljencev na palestinskih avtonomnih območjih in več nacionalističnih organizacij.
Varnostni svet o Bližnjem vzhodu
Sicer pa se je Varnostni svet Združenih narodov na zahtevo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana v torek sestal na izredni seji, posvečeni razmeram na Bližnjem vzhodu. Seje se je udeležil tudi Annan, ki je izraelskega premiera Ariela Šarona in palestinskega voditelja Jaserja Arafata pozval k miru. Po njegovem mnenju lahko Šaron in Arafat "svoja naroda še vedno oddaljita od katastrofe".
Kot je na seji VS ZN še dejal Annan, morata Šaron in Arafat danes bolj kot doslej razumeti, da sta varnost in politična rešitev neločljivi. "Eno ne more obstajati brez drugega," je dejal Annan, ki je obenem voditelje arabskih držav pozval, naj se združijo okrog mirovnega predloga savdskega prestolonaslednika Abdulaha in pokažejo svetu, da obstaja alternativa vojni. Annan je pozdravil odločitev ameriške vlade, da na Bližnji vzhod znova napoti posebnega odposlanca Anthonyja Zinnija. Ob tem je izrazil upanje, da si bosta Šaron in Arafat prizadevala za dialog o političnih, varnostnih in gospodarskih vprašanjih mirovnega procesa.
Palestinske oblasti so ocenile, da skuša izraelska stran s "krvavimi operacijami", ki jih je izvedla v ponedeljek in torek, sabotirati najnovejšo misijo ameriškega odposlanca Zinnija, ki ga na Bližnjem vzhodu pričakujejo v četrtek.
Ruski zunanji minister Igor Ivanov pa zagotavlja, da bo Rusija ohranila dialog tako z Izraelom kot palestinsko oblastjo pod vodstvom Jaserja Arafata. Kot je dejal Ivanov, Rusija ni spremenila svojega stališča do Bližnjega vzhoda. Pogovori z obema stranema so osnova za izpolnitev vloge Rusije kot ene od posrednikov na Bližnjem vzhodu, je menil Ivanov.
Al Hamenej je pozval Palestince k nadaljevanju boja
Sicer je iranski verski voditelj, ajatola Ali Hamenej Palestince pozval k nadaljevanju boja proti Izraelcem, s čimer je posredno zavrnil mirovni predlog savdskega prestolonaslednika Abdulaha, ki je v zameno za umik Izraela z zasedenih ozemlj predvidel vsearabsko priznanje Izraela. Iranski verski voditelj je kritiziral tudi nekatere muslimanske države, ker da Palestincev ne podpirajo v celoti.
Po mnenju Hamneja lahko le nadaljevanje palestinske vstaje, intifade, in boja reši Palestince. Iran sicer ne priznava Izraela in je že večkrat pozval k uničenju izraelske države, ker naj bi to bil edini način za zaustavitev spopadov na Bližnjem vzhodu.
Oblasti v Katarju pa so palestinskim oblastem že namenile pet od desetih milijonov dolarjev pomoči, ki so jih obljubile po obnovitvi izraelskih napadov. Zunanji ministri držav članic Arabske lige so se med vrhom minuli teden namreč dogovorili o dodatni pomoči palestinskim oblastem, ki naj bi jim v prihodnjih šestih mesecih namenili skupno 420 milijonov ameriških dolarjev.