Naslednjič v Nemčiji?

V Sankt Peterburgu se je s sprejetjem sklepne izjave končal tridnevni vrh skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8). Na tradicionalnem vsakoletnem srečanju voditeljev držav G-8, ki ga je tokrat prvič gostila Rusija, so največ pozornosti posvetili zaostrenim razmeram na Bližnjem vzhodu, severnokorejski in iranski jedrski krizi, energetski varnosti in svetovni trgovini. Gostitelj, ruski predsednik Vladimir Putin je vrh označil za uspešen.

Za končanje nasilja na Bližnjem vzhodu

Voditelji ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Japonske, Kanade, Italije in Rusije so se zavzeli za prekinitev nasilja na Bližnjem vzhodu. Ruski predsednik Putin je dejal, da razmere še niso ušle izpod nadzora, in dodal, da bo Rusija premislila o prispevanju vojakov za mirovno misijo na Bližnjem vzhodu, če bo Varnosti svet ZN odobril namestitev sil ZN. Več o tem ...

Zaskrbljenost glede Severne Koreje in Irana

Voditelji G-8 so v sklepni izjavi Severno Korejo pozvali, naj obnovi moratorij na raketne poskuse. "Raketni poskusi so poglobili našo zaskrbljenost zaradi severnokorejskega jedrskega programa, zato Severno Korejo vztrajno pozivamo, naj zavrne jedrsko orožje in jedrski program," so voditelji G-8 zapisali v sklepni izjavi. Voditelji G-8 so Severno Korejo tudi pozvali, naj se vrne na šeststranska pogajanja o svojem jedrskem programu. Pjongjang so še pozvali, naj odgovori tudi na ostala varnostna in humanitarna vprašanja ter k hitri rešitvi vprašanja ugrabljenih japonskih državljanov v Severni Koreji, pri čemer je vztrajala Japonska.

O severnokorejski krizi sta govorila tudi Putin in kitajski predsednik Hu Jintao, ki je izrazil optimizem glede miroljubne rešitve problema. Strinjala sta se, da bi morali biti šeststranski pogovori usmerjeni v "ustvarjanje pogojev za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja".

Države G-8 so pozvale Iran, naj sprejme predlog šestih velikih sil za rešitev njegovega jedrskega vprašanja. V izjavi o neširjenju jedrskega orožja so voditelji G-8 izrazili tudi "resno zaskrbljenost" zaradi posledic napredovanja iranskega jedrskega programa.

Voditelji G-8 so izrazili popolno podporo zunanjim ministrom petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN in Nemčije, ki so minuli teden sklenili, da iransko vprašanje vrnejo pred VS ZN. Odločitev so sprejeli, ker Iran še ni odgovoril na pobudo šesterice, ki mu v zameno za ustavitev plemenitenja urana ponuja civilno jedrsko energijo. Putin je sicer menil, da je še prezgodaj, da bi govorili o sankcijah.

Proti terorizmu

Voditelji G-8 so se v sklepni izjavi zavzeli za krepitev sodelovanja v boju proti terorizmu in se strinjali, da je potrebna boljša zaščita energetske infrastrukture pred napadi. Napovedali so akcijski načrt za energetsko infrastrukturo, ki vključuje razvrščanje ogroženosti posameznih energetskih objektov in možnost, da bi postal tarča napadov. Putin je izjavo o energetski javnosti označil za uspeh.

Voditelji najrazvitejših držav in Rusije so še ugotovili, da je rast svetovnega gospodarstva zdrava in da obsega širše območje. Opozorili so pred visokimi in nestalnimi cenami energije ter vse večjim protekcionizmom. Ob tem so se zavzeli za ublažitev "globalnega neravnovesja" v svetovni trgovini. Voditelji držav G-8 ter njihovi kolegi iz Brazilije, Kitajske, Indije, Mehike in Južnoafriške republike pa so se ob koncu vrha zavzeli še za nadaljevanje zastalih pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine.

Tudi o Kosovu

Voditelji G-8 so sprejeli tudi predsedniško izjavo, v kateri se zavzemajo za kompromis glede prihodnjega statusa Kosova. "Vse strani pozivamo h konstruktivnemu sodelovanju v procesu pogajanj o prihodnjem statusu Kosova in kompromisu za ohranitev večetničnega Kosova," piše v izjavi ruskega predsednika Putina.