Letošnji dan boja proti smrtni kazni, ki ga na 10. oktober obeležujemo že 14. leto, poteka pod geslom "Usmrtitev je orodje terorista. Ustavite krog nasilja". Svetovna koalicija proti smrtni kazni, ki združuje več kot 150 organizacij, opozarja, da so se nekatere vlade v imenu zaščite svoje države po terorističnih napadih zatekle k tovrstni kazni. V zadnjih desetih letih so tako zakone, ki predvidevajo smrtno kazen za nekatera teroristična dejanja, sprejeli v Bangladešu, Indiji, Nigeriji, Tuniziji in nekaterih drugih državah. V imenu boja proti terorizmu pa sta nedavno tudi Pakistan in Čad začela znova izvrševati smrtno kazen, na katero je prej leta veljal moratorij.
Smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana s terorizmom, ohranja skupaj 65 držav. Pri tem je bil v obdobju med letoma 2006 in 2016 v 15 državah najmanj en človek obsojen na smrt, in sicer v Afganistanu, Belorusiji, Čadu, na Kitajskem, v Egiptu, Ekvatorialni Gvineji, Indiji, Iranu, Iraku, Jordaniji, Pakistanu, Savdski Arabiji, Somaliji in Združenih arabskih emiratov, navaja koalicija, ki se že od leta 2002 bojuje za odpravo takšne sankcije. Še 41 držav pa v zakonodajah ohranja smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana s terorizmom, a v zadnjih desetih letih nanjo niso nikogar obsodile.
K odpravi pozivata tudi Slovenija in Svet Evrope
Slovensko zunanje ministrstvo je v danšnji izjavi poudarilo, da je Slovenija odločna nasprotnica smrtne kazni v vseh okoliščinah in da je njena odprava pomembna tako z vidika varovanja človekovega dostojanstva kot zaradi nepovratne škode, ki jo povzroča, saj nobeno sodstvo ni brez napak. "Podatki kažejo, da smrtna kazen ne zmanjšuje stopnje kriminala, zato pozivamo vse države, da jo odpravijo ali uvedejo moratorij na njeno izvrševanje," so zapisali na MZZ.
Jeseni bo Generalna skupščina Združenih narodov ponovno sprejemala resolucijo o vzpostavitvi moratorija na smrtno kazen, ki jo Slovenija močno podpira. "Uspešen sprejem dosedanjih resolucij ZN o tej temi potrjuje dejstvo, da vse več držav podpira vzpostavitev splošnega moratorija na smrtno kazen. Pozitiven znak je tudi odprava smrtne kazni in vzpostavitev moratorija na smrtno kazen v številnih ameriških, afriških in azijskih državah," so dodali v sporočilu za javnost.
Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) Pedro Agramunt je poudaril, da odprava te kazni terja trajen boj, in obžaloval, da vse več ljudi terja njeno ponovno uvedbo.
"Kot člani Parlamentarne skupščine Sveta Evrope smo ponosni na naše dosežke pri ustvarjanju območja brez smrtne kazni, ki je združil 47 držav. A hkrati moramo vedeti, da odprava smrtne kazni terja trajen boj za ohranitev vrednot, ki jih delimo, znotraj in zunaj naših meja," je dejal Agramunt in spomnil, da ZDA in Japonska, ki sta obe opazovalki v Svetu Evrope, smrtno kazen še vedno izvršujeta. "Še najprej bi si morali prizadevati, da jih prepričamo v odpravo te prakse, ki ni v skladu s sodobnim pravom človekovih pravic," je dodal.
Največ usmrtitev izvrši Kitajska
Smrtno kazen kot obliko kaznovanja za najhujše, a tudi ne tako hude zločine, sicer še vedno izvajajo tudi številne druge države. Lani jo je izvršilo najmanj 25 držav. Največ usmrtitev obsojenih je bilo na Kitajskem, Iranu, Savdski Arabiji, Pakistanu in ZDA. Slednja je letos usmrtila 16 zapornikov, lani pa 28, ker je sicer najmanj v štirih letih.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.