Novo zasedanje bo tako »lahko v petek ali naslednji teden", je pojasnil tiskovni predstavnik Nata Yves Brodeur. Za danes napovedano izredno zasedanje veleposlanikov Nata naj bi preložili po vztrajanju Nemčije, naj do zasedanja Varnostnega sveta ZN, na katerem bosta vodji inšpektorjev ZN za nadzor orožja za množično uničevanje v Iraku Hans Blix in Mohamed El Baradej predstavila novo poročilo o delu inšpektorjev, počakajo z odločanjem. Kar je tudi v bundestagu ponovno poudaril tudi nemški kancler Goerhard Schröder.
Nemški obrambni minister Peter Struck pa je že pred odločitvijo o odpovedi današnjega srečanja veleposlanikov devetnajsterice v nemškem parlamentu napovedal, da bo Nemčija odločitev glede vojaške pomoči Turčiji v okviru zveze Nato sprejela najkasneje v soboto. Severnoatlantski svet bo namreč po zasedanju VS ZN v petek o iraškem konfliktu sprejel tako odločitev, ki bo v celoti ustrezala turškim interesom, je dejal Struck in dodal, da bo Turčija kot članica zavezništva prejela pomoč.
Robertson: Odločitev najkasneje v začetku tedna
Generalni sekretar Nata George Robertson je pojasnil, da je prepričan, da jo bodo sprejeli v začetku prihodnjega tedna. Katera od članic ni podala soglasja iz Bruslja niso sporočili, doslej pa ameriškim željam niso želele ugoditi Nemčija, Francija, Belgija in Luksemburg. Robertson je sicer včeraj zaveznicam predlagal, naj podprejo izključno ukrepe, ki so usmerjeni na zaščito Turčije za primer vojne, da bi se zveza Nato izkopala iz ene najhujših kriz v svoji zgodovini.
Kljub temu Francija, Nemčija in Belgija ne popuščajo ter vztrajajo, da bi podpora že pomenila zeleno luč za vojno. Zato vse kaže, da zveza Nato ne bo dosegla soglasja o ukrepih za zaščito Turčije, dokler Hans Blix, vodja inšpektorjev za nadzor Iraka, ne bo v petek Varnostnemu svetu ZN predstavil novega poročila.
Jezni člani ameriškega kongresa so včeraj ponavljali očitke o nehvaležnosti treh zaveznic, ki bile brez ameriške vojaške pomoči med drugo svetovno vojno republike nekdanje Sovjetske zveze. Poudarili so tudi, da njihov NE zaščiti Turčije pomeni kršitev osnovnega principa zavezništva, saj napad na eno članico pomeni napad na celotno zvezo.
Schröder o iraški krizi v bundestagu
"Resolucija 1441 ne predvideva avtomatične uporabe sile, zato je naša odgovornost, da damo inšpektorjem sredstva, da dobro opravijo svojo nalogo," je dejal Schröder. Dodal je, da je uničenje orožja za množično uničevanje v Iraku "le prvi korak" na poti do vzpostavitve območja brez orožja za množično uničevanje v celotni regiji. Nemški kancler je v nagovoru ponovil svoje stališče, da morajo pri reševanju iraške krize vodilno vlogo igrati ZN.
V zvezi z vetom, ki ga je Nemčija skupaj s Francijo in Belgijo vložila na ameriško prošnjo zvezi Nato, naj v primeru vojne v Iraku zaščiti Turčijo, je Schröder dejal, da omenjene tri države menijo, da lahko zavezništvo odločitev sprejeme šele po predstavitvi novega poročila vodje inšpektorjev Blixa v VS ZN.
"Solidarnost s Turčijo, kot z vsemi drugimi članicami zavezništva, ni bila nikoli vprašanje," je zatrdil nemški kancler in spomnil, da bo Berlin Ankari dobavil rakete vrste patriot. Kancler Schröder je v nagovoru v bundestagu poudaril pomen prijateljskih odnosov med Berlinom in Washingtonom. "Nemčija in ZDA niso povezane le zaradi priznanja, da so nas Američani osvobodili izpod diktature, temveč delimo skupne kulturne vrednote in prijateljstvo. In zato lahko imamo različna stališča," je dejal Schröder.
