Nato: Črna gora da, BiH ne

Zunanji ministri držav članic Nata so se zbrali v Bruslju, osrednja tema zasedanja pa sta bila položaj in strategija mednarodne skupnosti v Afganistanu, ministri pa so obravnavali še politiko odprtih vrat, izvajanje Letnega nacionalnega programa Gruzije in Ukrajine, raketno obrambo ter se dotaknili tudi oblikovanja novega Strateškega koncepta Nata.

Korak naprej k Natu je naredila Črna gora. "Črni gori smo odobrili prošnjo za pristop k akcijskemu načrtu za članstvo v zavezništvu (MAP)," je povedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. "Z vztrajnimi prizadevanji za nadaljnje reforme bo današnje povabilo za pristop k MAP ključen korak h končnemu cilju, polnopravnemu članstvu v Natu," je poudaril Rasmussen.

Bosna in Hercegovina pa bo po drugi strani morala še malce počakati. "BiH smo poslali jasno sporočilo. MAP se bo pridružila, ko bo opravila potreben proces reform," je še povedal Rasmussen. "Zavezniki so enotni, da mora in bo tudi BiH našla dom v Natu. Ne gre za vprašanje ali, temveč kdaj," je dodal. "Prebivalcem in politikom v BiH bi rad poslal močno sporočilo. Z današnjo odločitvijo smo izkazali zaupanje v vas, zdaj pričakujejo, da boste to zaupanje izkazali," je še poudaril generalni sekretar Nata.

Odločitev glede Črne gore bo verjetno povzročila nekaj slabe volje v BiH, ki je ostala praznih rok, prav tako pa bi lahko vznejevoljila Gruzijo in Ukrajino, ki jima predsedniki držav in vlad članic Nata lani niso podelili akcijskega načrta.

Slovenija je podpirala tako Črno goro kot BiH

Zasedanja se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki je v svojem nastopu poudaril, da vključitev držav zahodnega Balkana v evro-atlantske povezave ostaja najučinkovitejši način za zagotavljanje stabilnosti in blaginje v regiji. Slovenija se je že v preteklosti aktivno zavzemala za podelitev akcijskega načrta za članstvo Črni gori. Hkrati si je Slovenija skupaj s Turčijo in drugimi podobno mislečimi državami prizadevala za podelitev akcijskega načrta za članstvo Bosni in Hercegovini že na tem ministrskem zasedanju, a se to ni zgodilo.

Zunanji ministri Nata so sicer spregovorili tudi o Makedoniji, ki se je letos želela pridružiti zavezništvu, a ji je vstop z vetom preprečila Grčija. Državi sta v sporu glede imena Makedonije. "Ostajamo zavezani temu, da Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sedi za našo mizo kot članica zavezništva. Povabilo za začetek pogovorov bomo podali, takoj ko bosta državi našli obojestransko sprejemljivo rešitev imen," so zunanji ministri članic zavezništva zapisali v skupni izjavi.

Ministri so prav tako obljubili "nadaljevanje čim bolj odprtega dialoga in praktičnega sodelovanja s Srbijo" in pohvalili njen "občuten napredek" v sodelovanju s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Hkrati so jo pozvali, naj ta prizadevanja nadaljuje.